VDSS sklep Pdp 65/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu za intelektualno lastnino A.A. za pisno izvedensko mnenje, prizna nagrada v višini 966,00 EUR bruto (I. točka izreka), da se od tega zneska obračuna 8.85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar je 85,49 EUR ter prispevek za zdravstvo v višini 0,53 %, kar je 5,12 EUR (II. točka izreka). Nakazilo nagrade, 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, 0,53 % prispevkov za zdravstvo in davka od osebnih dohodkov bo na ustrezne račune opravila finančno računovodska služba sodišča iz sredstev, ki jih je položila tožena stranka (III. točka izreka). Neto znesek nagrade bo po pravnomočnosti sklepa nakazan na osebni račun sodnega izvedenca, odprt pri Banki B. d.d. (IV. In V. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna na račun sodišča položiti še predujem oziroma razliko v višini 56,61 EUR, v roku 8 dni (VI. točka izreka).

Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper sklep naslovnega sodišča z dne 19. 11. 2014, ki ga je prejela 21. 11. 2014 glede višine odmerjene nagrade za opravljeno delo v I. točki izreka in II. točki izreka iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Tožeča stranka meni, da je bila izvedencu odmerjena previsoka nagrada. Sodišče je pri odločanju o nagradi nepravilno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo - Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik). Sodišče se v obrazložitvi celo sklicuje na neveljaven Pravilnik, saj ne upošteva njegove spremembe (Ur. l. RS, št. 35/2013). Sodišče je izvedenca imenovalo 18. 6. 2014, izvedenec pa je mnenje izdelal 12. 11. 2014, torej v 5 mesecih. To predstavlja neupravičeno dolgo obdobje za izdelavo mnenja. Izvedenec je šele 16. 9. 2014 pozval pravni stranki na ogled, pisno mnenje pa je izdelal skoraj dva meseca kasneje, pri čemer samo pisno mnenje ni obsežno. Izvedenec dela ni opravljal vestno in redno. Sodišče je največji del nagrade priznalo izvedencu za študij spisa, čeprav je iz mnenja mogoče sklepati, da izvedenec celotnega spisa ni temeljito prebral in proučil. V vlogah, ki jih je tožeča stranka vložila v spis tekom izdelave izvedeniškega mnenja, je opozorjeno, da tožena stranka ni predložila vseh podatkov. Če bi izvedenec spis natančno proučil, bi lahko te očitke preveril in primerjal tabelo s podatki v spisu in se do tega opredelil v mnenju. Tega ni storil in je ugovor tožene stranke le prevalil na sodišče. Po Pravilniku se za ogled spisa sicer odmerja nagrada po številu strani spisa. Spis je res obsežen, toda sodišče pri tem spregleda osnovno pravilo iz 39. člena, da se nagrada odmerja za opravljeno delo. Nadalje je sodišče za pregled dodatne dokumentacije odmerilo 192,00 EUR, čeprav je po 49. členu Pravilnika nagrada v višini 138,00 EUR za zelo obsežno dodatno dokumentacijo (200 do 300 strani). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, katero dodatno dokumentacijo je izvedenec pregledal in koliko strani je obsegala. Če je izvedenec oziroma sodišče pri tem upoštevalo tabele o prodanih izdelkih, ki jih je elektronsko poslala tožena stranka, potem to ne predstavlja zelo obsežne dokumentacije. Sodišče je priznalo tudi višjo postavko za ogled, ker naj bi ta bil zelo zahteven. Celotna sporna zadeva je zahtevna, toda ogled pri toženi stranki ni trajal več kot 2 uri in je potekal v obliki sestanka. Izvedenec v mnenju navaja, da poseben pregled izdelkov ni bil potreben in ga ni opravil in da je bilo dogovorjeno, da se vpogleda v podatke tožene stranke. Sodišče je priznalo za pisni izvid oziroma mnenje 276,00 EUR (zahtevni izvid po Pravilniku). Odgovori izvedenca na vprašanja sodišča so na 2,5 straneh. Od tega v določenih odgovorih izvedenec navaja, da nima potrebnih znanj. Izvedenec je brez kritične presoje priložil mnenju tabele, ki mu jih je z veliko zamudo posredovala tožena stranka. Sodišče pa pri obrazložitvi priznanih postavk nagrade niti ni navedlo razlogov niti ni nagrade priznalo v skladu z določili Pravilnika.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa je tudi materialno pravno pravilen.

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka sklepa odločilo, da se sodnemu izvedencu A.A. prizna nagrada za pisno izvedensko mnenje v višini 966,00 EUR bruto, v II. točki izreka pa, da se od tega zneska nagrade obračunajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevek za zdravstveno zavarovanje. V 1. točki obrazložitve sklepa sodišče ugotavlja, da je izvedenec v svojem pisnem izvedenskem mnenju odgovoril na vsa zastavljena vprašanja, razen na tista, za katera je navedel, da nima potrebnih znanj. Sodišče je nato skladno z določili ZPP in Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih priznalo pravico do nagrade in sicer: za študij obsežnega spisa 46,00 EUR po 48. členu citiranega Pravilnika, 138,00 EUR za pregled dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika, za ogled 92,00 EUR in za izdelavo mnenja 276,00 EUR, skupaj 966,00 EUR. Od priznane nagrade je odmerilo tudi obvezne dajatve.

V 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sicer res navedeno, da je sodišče nagrado odmerilo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/2010 in 1/2012), pri čemer je očitno pomotoma izostala sprememba navedenega Pravilnika iz leta 2013 (Ur. l. RS, št. 35/2013), na kar se sicer utemeljeno sklicuje pritožba. Neutemeljeno pa je stališče pritožbe, da naj bi bila nagrada odmerjena na podlagi neveljavnega pravilnika, ker sodišče ni upoštevalo navedene spremembe. Zlasti zato, ker gre le za pavšalno navedbo, saj pritožba ne pojasni, katera določba (iz spremembe oziroma dopolnitve Pravilnika iz leta 2013) ni bila uporabljena. Nobena od določb novele k navedenemu Pravilniku iz leta 2013 namreč ni spremenila oziroma dopolnila določb Pravilnika, ki jih je pri odmeri nagrade upoštevalo sodišče prve stopnje.

Neutemeljene so tudi preostale pritožbene navedbe, s katerimi pritožba utemeljuje svoje stališče, da naj bi bila izvedencu odmerjena previsoka nagrada, zlasti ocena, da izvedenec dela ni opravil vestno in redno. Prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega mnenja, zlasti če je izdelava mnenja vezana na sodelovanje strank in predložitev dokumentacije s strani strank (tako kot v obravnavanem primeru), sama po sebi nima za posledico znižanje nagrade, do katere je izvedenec upravičen po določbah Pravilnika. Zlasti nesprejemljiva pa je ocena tožeče stranke v pritožbi, da izvedenec celotnega spisa „ni temeljito prebral in proučil“, zaradi česar naj ne bi bil upravičen do nagrade za študij spisa v priznani višini, oziroma pritožbeni očitek, da sodišče ni upoštevalo osnovnega pravila iz 39. člena Pravilnika, da se nagrada odmerja za opravljeno delo. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno upoštevalo določbe Pravilnika, na podlagi katerih se nagrada za izvedenca določa. Glede na zahtevnost zadeve in obsežnost spisa je sodišče prve stopnje izvedencu pravilno priznalo nagrado za študij obsežnega spisa po 5. točki 1. odstavka 48. člena Pravilnika v višini 460,00 EUR ter za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije po 3. točki 1. odstavka 49. člena Pravilnika še 138,00 EUR. Ne drži pritožbena navedba, da naj bi po tej določbi za pregled dodatne dokumentacije sodišče odmerilo nagrado v znesku 192,00 EUR (namesto 138,00 EUR), saj to iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Po 2. točki 1. odstavka 50. člena Pravilnika za zahtevni ogled do 3 ure pripada izvedencu 92,00 EUR. Tudi ta nagrada je bila odmerjena pravilno, kljub pritožbenemu stališču, da „ogled ni trajal več kot dve uri in je potekal v obliki sestanka.“ Nižja nagrada za ogled bi izvedencu pripadala le, če bi šlo za manj zahtevni pregled oziroma ogled do ene ure (1. točka 1. odstavka 50. člena Pravilnika), ni pa bistveno, ali ogled oziroma pregled poteka v obliki sestanka ali na drug način. Nagrada sodnemu izvedencu v skupnem znesku 966,00 EUR je bila v izpodbijanem sklepu v celoti odmerjena pravilno in v skladu s citiranimi določbami Pravilnika.

Samo dejstvo, da naj bi bili odgovori izvedenca na vprašanja sodišča na 2,5 straneh, nedvomno ni podatek, ki bi kazal na to, da mnenje ni zahtevno. Glede na specifičnost in zahtevnost obravnavane zadeve tudi ni nelogično, da izvedenec na določena vprašanja ni mogel podati odgovora z utemeljitvijo, da nima potrebnih znanj. Očitek pritožbe, da je sodišče prve stopnje nagrado priznalo v nasprotju z določili Pravilnika, je torej brez podlage, natančnejša obrazložitev priznanih postavk nagrade, za katero se zavzema pritožba, pa bi bila tudi po oceni pritožbenega sodišča povsem nepotrebna.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Izrek o stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.