VSL sklep Cst 137/2015

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje o zavrženju prijave upnika Z., d.o.o., z dne 28. 10. 2014.

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo prijavo terjatve upnika Z., d.o.o., z dne 28. 10. 2014.

Upnik se je zoper sklep pritožil v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov ter višjemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Stečajni postopek nad dolžnikom se je začel 3. 1. 2011. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je zadnji dan roka za prijavo terjatev in ločitvenih pravic iztekel 3. 4. 2011 in da je upnik prijavil terjatev po izteku roka za prijavo. Tega dejstva upnik ne zanika, zmotno pa je njegovo pritožbeno stališče, da je prijava kljub temu pravočasna, ker do 3. 4. 2011, ko je potekel trimesečni rok za prijavo terjatev, predmetno premoženje ni bilo v lasti stečajnega dolžnika in se zanj sploh ni vedelo.

Upniki morajo v stečajnem postopku prijaviti vse svoje terjatve do stečajnega dolžnika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka (1. odstavek 296. člena ZFPPIPP). Za posamezne primere pa zakon določa, da se prijavijo in v stečajnem postopku preizkusijo terjatve, ki nastanejo po dnevu začetka stečajnega postopka. V konkretnem primeru ne gre za nobenega od navedenih primerov, pač pa za primer terjatve, na katero začetek stečajnega postopka ne vpliva. Upnik je v prijavi terjatve z ločitveno pravico zatrjeval, da je njegova terjatev do dolžnika nastala na podlagi posojilne pogodbe z družbo M., d.o.o., 20.1.2012 (torej po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom), da je tudi zavarovanje na nepremičninah družbe M., d.o.o., pridobil z zemljiškim pismom od družbe M., d.o.o., po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom. Navedel je, da terjatev z ločitveno pravico prijavlja zoper dolžnika zato, ker je pridobil stečajni dolžnik šele 18. 4. 2013 lastninsko pravico na nepremičninah, na katerih upnik zato uveljavlja ločitveno pravico. O tej prijavi se je izjavila tudi upraviteljica z vlogo z dne 9. 1. 2015, v kateri je pojasnila, da je družba M., d.o.o., nepremičnine obremenila potem, ko je bila s strani stečajnega dolžnika pozvana k plačilu kupnine in potem, ko ji je bil že vročen sklep sodišča o začasni odredbi s prepovedjo odtujitve in obremenitve navedenih nepremičnin. Glede na povedano je pravilno njeno stališče, da zatrjevane terjatve in pravice upnika ne morejo biti biti predmet preizkusa, ne sicer iz razloga, ker naj bi bila prijava vložena prepozno, pač pa zato, ker sploh ne gre za terjatev ali pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, niti za nobenega od primerov, v katerih zakon določa, da se terjatev, ki nastane po dnevu začetka stečajnega postopka, prijavi in preizkusi v stečajnem postopku. Na nobenega izmed v zakonu navedenih primerov naknadne prijave terjatev se upnik tudi konkretno ne sklicuje. Pravilno je stališče upraviteljice, da bo moral upnik svoja stališča o zavarovanju terjatev na premoženju, ki ga je dolžnik pridobil med stečajnim postopkom, v konkretnem primeru uveljavljati v drugem sodnem postopku.

Ker se terjatev in pravica upnika ne bo preizkušala v stečajnem postopku, za prijavo upnik nima pravnega interesa, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), sodišče druge stopnje pa je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju prijave (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).