VSRS sodba VIII Ips 209/2014

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 2. 2012 ter njen reparacijski in reintegracijski zahtevek.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3Tožnica vlaga revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da se je sodišče oprlo na dokaze, ki jih je v zvezi z njenim delom na splošno in v zvezi z njeno osebnostjo predlagala tožena stranka, s čimer naj bi polje presoje širilo prek meja, začrtanih v izpodbijani odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sodišče naj bi izvedlo dokaze, ki z očitanim ravnanjem nimajo zveze, pri tem pa naj bi se oprlo zgolj na dokaze, ki so bili tožnici v škodo in spregledalo tiste, ki so ji bili v korist. S tem naj bi bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj naj sodba ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih, zmotno pa naj bi bilo uporabljeno tudi materialno pravo, saj bi morala biti predmet sodne presoje zgolj odpoved, ne pa tudi druga dejstva in okoliščine. Tako naj ne bi bilo pomembno, da zoper tožnico poteka kazenski postopek, saj naj bi bila pravdna sodišča vezana le na pravnomočne obsodilne sodbe. Tožnici naj bi bila kršena pravica do pravnega sredstva, saj naj se sodišče druge stopnje ne bi opredelilo do vseh pritožbenih navedb. Tudi če bi tožnica v resnici izrekla besede, ki se ji očitajo, naj bi šlo za osamljen dogodek, sodišče pa bi moralo upoštevati tudi to, da je bila ves čas dobra delavka, da je pri toženi stranki delala več kot 30 let in je za svoje delo prejela posebno priznanje društva defektologov. Sodišče naj bi pri presoji, da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, upoštevalo zgolj interese tožene stranke, ki je skušala zaščititi svoje dobro ime in premoženje.

4Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo, v katerem je predlagala zavrnitev revizije.

5Revizija ni utemeljena.

6Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena kot specialna pedagoginja v razvojnem oddelku vrtca, kar pomeni, da je bila zadolžena za varstvo in vzgojo predšolskih otrok s posebnimi potrebami. Tožena stranka ji je dne 9. 2. 2012 izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker naj bi naklepno ali iz hude malomarnosti huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko naj bi eni izmed deklic v njeni skupini, med kosilom rekla: „A si že požrla,“ in „a boš vse v gobec stlačila?“

8Očitek tožnice, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka s tem, ko naj bi izvajalo dokaze, ki niso bili v neposredni zvezi z očitanim dejanjem, je neutemeljen. Tožnica v reviziji tega svojega očitka podrobneje ne konkretizira, ne glede na to pa revizijsko sodišče ugotavlja, da so bili vsi izvedeni dokazi potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja oz. za ugotovitev tega, ali je do dogodka v resnici prišlo ali ne, kar je tožnica, v nasprotju z izpovedjo dveh prič, vztrajno zanikala. Tožničina osebnost in njeno preteklo delo sta bili pri ugotavljanju tega pomembni. Sodišče svoje odločitve ni oprlo zgolj na dejstvo, da zoper tožnico poteka kazenski postopek. Katera dejstva šteje za dokazana, je sodišče, v skladu z 8. členom ZPP, odločilo po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Sodba vsebuje tudi razloge o vseh odločilnih dejstvih.

9Sodišče je na podlagi zgoraj navedenega ugotovljenega dejanskega stanja tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Način komunikacije tožnice je nedvomno žaljiv že z vidika splošno sprejetih moralnih standardov, še zlasti pa je škodljiv ob upoštevanju dejstva, da je bila tožnica specialna pedagoginja, ki je delala s predšolskimi otroci s posebnimi potrebami, torej z občutljivo in ranljivo skupino ljudi. Varovanka, ki ji je tožnica izrekla navedene besede, ima epilepsijo; vsako vznemirjenje bi pri njej lahko sprožilo epileptični napad. Zaradi tega zanjo veljajo strožji splošni moralni pa tudi posebni strokovni standardi - standardi dobrega strokovnjaka. Tudi po presoji revizijskega sodišča gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa je take narave, da je tožena stranka upravičeno izgubila zaupanje v tožnico in delovnega razmerja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.

10Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.