UPRS sodba IV U 16/2014

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Z izpodbijanim sklepom št. S13/00193 z dne 10. 12. 2013, je tožena stranka odločila, da se vloga tožeče stranke, ki jo je vložila 5. 9. 2013, ne odobri. Vloga za odobritev sofinanciranja nove tehnološke opreme je bila ocenjena z 74 od možnih 100 točk. Prag števila točka, nad katerim je odobreno sofinanciranje, je 80 ali več točk. Po končanem ocenjevanju se je izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva sredstva, zato so bila sredstva razdeljena glede na višino doseženih točk. Prednost pri dodelitvi sredstev so imele operacije z višjim številom točk.

2Iz obrazložitve sklepa nadalje izhaja pridobitev števila točk po posameznih merilih. Pri 1. merilu „Uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi“ je bila stranka ocenjena s 25. točkami. Pri oceni merila 2 „Inovativnost v povezavi z operacijo“, pri katerem je bilo mogoče dobiti 20 točk, je vloga ocenjena s 5. točkami. Iz vloge stranke je razvidno, da uvaja tehnološke rešitve, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitev. Stranka vlogi ni priložila druge dokumentacije (kot npr. tehnični opisi, načrti, risbe) oziroma iz nje ni bilo razvidno uvajanje novih izdelkov - storitev, prav tako ni razvidno, da so temeljite izboljšave rezultat razvojne dejavnosti stranke (z investicijo bo stranka temeljito izboljšala kvaliteto obstoječih izdelkov - razrez in robljenje ivernih plošč). Pri 3. merilu „Vpliv operacije na konkurenčnost podjetja - povečanje dodane vrednosti na zaposlenega“ je vloga ocenjena s 15. točkami. Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 32,6%. Pri 4. merilu „Razvojni učinki operacije v gospodarsko manj razvitih regijah“ je vloga ocenjena s 6. točkami. Pri 5. merilu „Neposredna prodaja izven trga Republike Slovenije“ je vloga ocenjena s 3. točkami. Pri 6. merilu „Tržna naravnanost v povezavi z operacijo“ je vloga pridobila 10 točk. Pri 7. merilu „Vpliv operacije na okolje“ je vloga ocenjena s 4. točkami.

3Tožeča stranka v tožbi in pripravljalni vlogi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da ji je tožena stranka pri merilu „Inovativnost v povezavi z operacijo“, povsem arbitrarno in v nasprotju z dejanskim stanjem dodelila zgolj 5 točk od možnih 20. točk. Pri presoji tega merila je tožena stranka spregledala inovativnost in novost programskega sistema, ki ga je tožeča stranka kot prva razvila na območju R Slovenije. Proizvodnjo pohištva po meri je povsem avtomatizirala. Povezala je prodajo in proizvodni proces v mizarskem podjetju. V nadaljevanju navaja ves proces od plačila kupca do končnega proizvoda. Iz razloga uvajanja tehnoloških rešitev, ji je tožena stranka pri tem merilu priznala zgolj 5 točk, po njeni oceni pa bi ji morala priznati vsaj 17 točk. Te je mogoče dodeliti, če prosilec uvaja tehnološko rešitev, ki temeljito izboljšuje obstoječ proizvod in je rezultat lastnega razvoja. Gre za to, da je projekt sestavljen iz več elementov - nabave ustrezne tehnološke opreme in razvoja operacijskega sistema. Uspešen razvoj in nadgradnjo operacijskega sistema Imos NET je tožena stranka povsem prezrla oziroma pri obravnavi vloge ni terjala dodatnih obrazložitev ali pojasnil glede lastnega razvoja operacijskega sistema. Za uspešen zagon operacijskega sistema je tožeča stranka morala izdelati lasten katalog artiklov v bazah Xml in Vortex, treba je bilo v okviru lastnega razvoja opraviti programiranje platforme za zajem in razumevanje podatkov iz spletne prodajalne pohištva do obdelovalne linije. Za razvoj operacijskega sistema je porabila okoli 1.200 delovnih ur, ki so jih opravili trije zaposleni.

4Tožeči stranki se nepravilno očita, da k vlogi ni priložila druge dokumentacije oziroma iz nje ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev, prav tako naj ne bi bilo razvidno, da so temeljite izboljšave rezultat razvojne dejavnosti stranke. Te navedbe so neresnične in v nasprotju z listinskimi dokazi - poslovnim načrtom in vloge s prilogami. Komisija po mnenju tožeče stranke ni pravilno razumela posameznih elementov, ki sestavljajo celotno operacijo. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdo vse je sodeloval v komisiji in kakšno strokovno kvalifikacijo so imeli člani komisije, ko so uporabljali metodologijo ocenjevanja prispelih vlog.

5Nadalje ugovarja, da v zakonskem besedilu niso navedena nobena konkretna in jasna merila ter metodologija ocenjevanja vlog. To je bilo prepuščeno komisiji. Javni razpis, razen gole razpredelnice v točki 5, ne vsebuje nobene predstavitve meril in metodologije ocenjevanja. S tem je imela komisija odprto preširoko polje za arbitrarno odločanje glede meril in metodologije ocenjevanja. Tožeča stranka z javnim razpisom ni bila konkretno seznanjena o merilih, ki se bodo uporabila pri ocenjevanju, posledično tudi ne, da mora za svojo razvojno dejavnost predložiti dokazila. Tak pogoj je bil s strani tožene stranke uporabljen post festum, kar je protipravno. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženi strani v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev specificiranih stroškov postopka.

6Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja še, da tožeča stranka ne loči med spremembami tehnološke ravni na področju proizvodnje in prodaje, za kar je stranka že prejela največje število možnih točk pri 1. merilu. Tožeča stranka ob strojni opremi kupuje tudi programsko opremo, ki bo omogočila dvig kvalitete storitev, pri čemer programske opreme ni razvila sama. Iz vloge in tožbe je razvidno, da bo tožeča stranka zgolj napolnila bazo podatkov, s pomočjo katerih se generirajo kosovnice in ponudbe ter uvedla popravke s prilagoditvijo za slovensko govoreči trg in prodajni program tožeče stranke. S tem je povezanih v tožbi omenjenih 1.200 ur dela tožeče stranke. Tožeča stranka v poslovnem načrtu na strani 30 potrjuje, da so podobni sistemi povezave med proizvodnjo in prodajo že uvedeni in dajejo pozitivne rezultate, kar dodatno dokazuje, da ni nosilec razvoja predmetne storitve razreza in robljena ivernih plošč.

7Iz tožbe je razvidno, da se tožeča stranka strinja z mnenjem tožene stranke, da pri njeni operaciji ne gre za uvajanje novih proizvodov in storitev, saj je mnenja, da je opravičena do 17 točk. Prav tako v poslovnem načrtu na straneh 21-25, kjer vlagatelji opišejo predmet operacije, njene cilje in inovativnost, niti z besedo ni omenila, da bi šlo pri tem za lastno razvojno dejavnost. Ni priložila nobenega dokazila, ki bi izkazovalo njen lasten razvoj.

8Prereka tudi očitek, da ni podala konkretnih meril in metodologije ocenjevanja. Tožeča stranka se ni dovolj podrobno seznanila z razpisno dokumentacijo, v sklopu katere je celotno poglavje C. Merila za izbor upravičencev z obrazložitvijo posameznih meril (razpisna dokumentacija: strani 16-19). Nadalje je vlogi priložila dokazila, ki izkazujejo, da to storitev že izvaja pred izdajo vloge. V pogodbi o poslovnem sodelovanju, št. 03/2013 z dne 3. 1. 2013, je navedeno, da „Magles nudi razrez in robljenje panelnih plošč preko programa Woodnet“.

9Poudarja še, da je pri svojem izrednem delu in zakonodaji podvržena notranjim in zunanjim revizijam, notranji kontroli s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in tudi Računskemu sodišču Republike Slovenije, zato prereka navedbe, da komisija ne bi bila strokovno usposobljena za točkovno ocenjevanje prispelih vlog.

K točki I izreka:

10Tožba ni utemeljena.

11V spornem primeru tožeča stranka izpodbija sklep, izdan na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje nove tehnološke opreme v letih 2013-2014 (v nadaljevanju javni razpis), s katerim je tožena stranka odločila, da se vloga tožeče stranke za dodelitev državne pomoči ne odobri. Odločanje v zadevah kot je obravnavana, je odločanje o javnopravni stvari in ne odločanje o pravici stranke, zato je presoja zakonitosti izpodbijanega akta, kot se je sodna praksa že večkrat izrekla (sodbe Upravnega sodišča U 693/2003, U 1104/2003, I U 1514/2010, I U 1507/2011, U 19/2003), zadržana in usmerjena v presojo spoštovanja pravil Zakona o splošnem upravnem postopku, o celovitosti, zadostni natančnosti in logičnosti utemeljitve bistvenih razlogov za ocenitev. Za obrazložitev odločbe zadošča, da je iz nje razvidno število točk po posameznem merilu ter kratko podana obrazložitev glede pomembnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno (sodba III U 385/2009). Sodišče se tako ne spušča v natančno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih merilih, temveč pušča pristojnemu organu določeno polje proste presoje. Odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je dejansko razlogovanje očitno nerazumno (sodba I U 1514/2010).

12V spornem primeru je sporna ocena meril pod točko 2 javnega razpisa „Inovativnost v povezavi z operacijo“. Pri tem merilu je tožena stranka dodelila vlogi tožeče stranke zgolj 5 točk od možnih 20 točk oziroma 17 točk, za katere tožeča stranka zatrjuje, da je na podlagi tega merila upravičena. Po presoji sodišča ocena meril iz 5. točke javnega razpisa (merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje), ki je dopolnjena z natančno razdelanimi merili in točkovnikom, temelji na listinah in podatkih, ki jih je tožeča stranka navedla in priložila k svoji vlogi. Iz teh meril izhaja, da prijavitelj v primeru uvajanja tehnoloških rešitev dobi za operacijo 5 točk, če omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki ni rezultat lastnega razvoja. 17 točk prejme prijavitelj (tožeča stranka meni, da bi morala dobiti to število točk), v primeru uvajanja tehnoloških rešitev, ki omogočajo uvedbo temeljite izboljšave obstoječega proizvoda/storitve, ki je rezultat lastnega razvoja. Prav ta okoliščina, da jasno izdelano merilo za pridobitev 17 točk, terja tudi predložitev dokazil, tudi po presoji sodišča s strani tožeče stranke ni bila izpolnjena. Tožeča stranka ni predložila nobenega dokaznega sredstva o tem, da gre za uvajanje novih izdelkov/storitev, prav tako tudi ni razvidno, da so temeljite izboljšave rezultat njene razvojne dejavnosti. Kot iz izpodbijane odločbe, glede na razlago tega merila, po presoji sodišča pravilno izhaja, bi morala tožeča stranka pri tem merilu za dosego željenega števila točk, predložiti dokazila oziroma drugo dokumentacijo, kot so na primer tehnični opisi, načrti risbe, s čimer bi utemeljila izboljšavo kvalitete obstoječih izdelkov, to je razrez in robljenje ivernih plošč.

13Neutemeljeni so tako tožbeni ugovori, da gre za temeljito tehnološko izboljšavo, ki je rezultat lastnega razvoja operacijskega sistema, s čimer je tožeča stranka izdelala lasten katalog artiklov v bazah Xml in Vortex ter opravila programiranje platforme za zajem in razumevanje podatkov iz spletne prodajalne pohištva, kar vse je rezultat njene razvojne dejavnosti. Z ozirom na že pojasnjena stališča sodne prakse, glede obsega presoje strokovne ocene komisije, na podlagi v razpisu določenih meril, je sodišče mnenja, da je ocena vloge tožeče stranke po javno objavljenih merilih ustrezno obrazložena, iz nje pa so tudi razvidna vsa dejstva, ki so vplivala na točkovanje po tem spornem merilu.

14Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da obstaja pomislek, da je komisija pravilno razumela posamezne elemente, ki sestavljajo celotno operacijo, in da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kdo vse je sodeloval v komisiji in s kakšno strokovno kvalifikacijo. Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija za dodelitev sredstev, kot je to določeno v 21. členu Zakona o podpornem okolju za podjetništvu in 218. členu Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS. Ta opravi strokovni pregled popolnih vlog in jih zapisniško oceni na podlagi pogojev in meril, ki so navedeni v javnem razpisu. Ker gre zgolj za pavšalne ugovore tožeče stranke, da obstaja dvom ali je bila komisija za takšno ocenjevanje sploh strokovno sestavljena, jih sodišče ob dejstvu, da je določanje komisij predpisno določeno, ni upoštevalo, pa tudi sicer ni imelo razlogov za dvom v njihovo strokovno oceno.

15Sodišče je glede na navedeno presodilo, da je izpodbijani sklep zakonit, zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K točki II izreka:

16Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.