UPRS sklep IV U 5/2014

Tožba se zavrže.

1A.A. in B.B. (v nadaljevanju tožeča stranka) sta 7. 11. 2014 vložila tožbo, v kateri izpodbijata odločbo Občine Žalec, št. 420-072-0472/2013 z dne 22. 11. 2013, v zvezi z odločbo Župana Občina Žalec, št. 420-074-0094/2013 z dne 30. 12. 2013. Tožbo vlagata zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kljub temu, da je bilo o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo o odmeri komunalnega prispevka z dne 22. 11. 2013 ugodeno. Pojasnjujeta zgodovino nastajanja spornega razmerja in navajata, da je bil glavni stanovanjski objekt zgrajen na parc. št. 89/10, na podlagi pridobljene dokumentacije in izdanega gradbenega dovoljenja št. 351-785/67-3/10 z dne 11. 10. 1967. Prizidek k stanovanjskemu objektu je bil načrtovan na zahodni strani obstoječega objekta. Iz pridobljenega gradbenega dovoljenja z dne 29. 8. 1979 je razvidno, da je bil prizidek lociran na parc. št. 89/10 in ne na parc. št. 10/3. Iz katastrskih kopij tistega časa je zaslediti spremembe na parc. št. 89/10. Dne 15. 10. 1999 je Območna geodetska uprava Žalec izvedla delno preštevilčenje stavbnih parcel. Parc. št. 89/10 je ostala ista, parc. št. 10/3 pa je postala 89/211. Tožeča stranka v nadaljevanju podrobno opisuje postopek pridobivanja dokumentacije v zvezi z gradnjo prizidka in se sklicuje tudi na odločbo Območne geodetske uprave Velenje, št. 90312-776/2005-206 z dne 12. 10. 2006, s katero so se na novo uredile meje, namembnost zgradbe in drugo.

2Na podlagi tožbenih navedb tožeča stranka zatrjuje, da lokacija objekta od leta 1967 oziroma 1979 in 1982, ni bila spremenjena. Po izvedeni komasaciji je dejansko stanje stanovanjskega kompleksa sestavljeno iz parc. št. 89/10, kot stavbe in stavbišča, parc. št. 89/119, pa kot del dvorišča in del vrta. Tožnika sta solastnika navedenih zemljišč, na parc. št. 89/211 pa je lastnica B.B. Objekti so locirani na parc. št. 89/10 in za njih obstaja vsa dokumentacija. Sodišču predlagata, da izda ugotovitveni sklep, da je prizidek zgrajen na parc. št. 89/10.

3Tožena stranka je sodišču 21. 2. 2014 poslala odgovor na tožbo, ki mu je priložila upravne spise ter v njem navedla, da je prvostopenjski organ po prejemu drugostopenjske odločbe, št. 420-074-0094/2013 z dne 30. 12. 2013, dne 10. 1. 2014 izdal novo odločbo v isti zadevi, s katero je spremenil izpodbijani akt. Zoper to odločbo se je pritožnik ponovno pritožil in postopek še ni končan.

4Tožeča stranka je v dne 3. 3. 2014 vloženi dopolnitvi tožbe pojasnila, da je bila v ponovljenem postopku izdana nova odločba, št. 420-072-0472/2013-3 z dne 10. 1. 2014, o odmeri komunalnega prispevka, na podlagi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišča ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec. Zoper navedeno odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je drugostopenjski organ zavrnil (št. 420-074-0002/2014 z dne 20. 2. 2014). V dopolnitvi tožbe z dne 10. 3. 2014 je tožeča stranka zahtevala, da se zavrne izdani odločbi z dne 10. 1. 2014 in odločbo z dne 20. 2. 2014, ter 18. 4. 2014 ter 20. 5. 2014 priložila listine, s katerimi dokazujeta svoje tožbene navedbe.

5Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6Upravni spor je dopusten le, če so izpolnjene procesne predpostavke, določene v 36. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ena izmed njih je določena v 6. točki istega člena, ki se nanaša na obstoj pravnega interesa. V navedeni določbi sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakonu oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati potrebni pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma bi pomenila izboljšanje njegovega položaja. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora.

7Po presoji sodišča navedena procesna predpostavka v tem sporu ni izpolnjena, zaradi česar v obravnavani zadevi upravni spor ni dopusten. Tožeča stranka je namreč vložila tožbo zoper odločbo Občine Žalec, št. 420-072-0472/2013 z dne 22. 11. 2013, v zvezi z odločbo Župana Občina Žalec, št. 420-074-0094/2013 z dne 30. 12. 2013, s katero je bilo pritožbi pritožnikov (tožeče stranke v tem upravnem sporu) ugodeno in prvostopenjskemu organu naloženo, da zaradi pomanjkljivo izvedenega postopka v zvezi z uporabljenimi površinami za odmero komunalnega prispevka dopolni ugotovitve dejanskega stanja s pregledom odločbe gradbenega dovoljenja št. 351-785/67-3/10 z dne 11. 10. 1967, Skupščine občine Žalec in odločbe o gradnji prizidka k stanovanjski hiši in na podlagi tako dopolnjenega dejanskega stanja izda novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka. To po presoji sodišča pomeni, da z izdajo drugostopenjske odločbe izpodbijana odločba ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Korist oziroma interes, ki ga je tožeča stranka zasledovala z vložitvijo tožbe bi bil pravilna odmera komunalnega prispevka, ki bi morala temeljiti na pravilni in popolni ugotovitvi dejanskega stanja. Slednjega je dolžan po navodilu drugostopenjskega organa (odločba župana Občine Žalec, št. 420-074-0094/2013 z dne 30. 12. 2013) pravilno in popolno ugotoviti že sam prvostopenjski organ in sodišče za takšno ugotovitev dejanskega stanja, ob prej sprejeti odločitvi drugostopenjskega organa (da je prizidek zgrajen na parc. št. 89/10), ne bi imelo pravne podlage oziroma si tožeča stranka po presoji sodišča, če bi sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo, svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati.

8Pravni interes pa mora obstajati ves čas postopka. Ker torej tožeča stranka ob vložitvi tožbe, ne kasneje, ni izkazala pravnega interesa za vodenje upravnega spora, v zadevi pa niso bili podani pogoji za razširitve tožbe na v ponovljenem postopku odločanja izdani odločbi, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.