VSL sklep I Cp 1077/2014

Pritožba se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da ostane sklep za izdajo plačilnega naloga Pl 64/2009 z dne 31. 8. 2009 v veljavi v delu, v katerem je drugemu tožencu (sedaj tožencu) naloženo plačilo 1.413,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški v višini 130,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), v ostalem (za plačilo 1.755,29 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) pa ga je razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in tožencu naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v znesku 144,76 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Toženec se pritožuje zoper I. in III. točko sodbe iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek zavrne, ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico. Sodba nepravilno ugotavlja, da je bil v pogodbenem razmerju s tožečo stranko. Za nastanek pogodbenega razmerja je v skladu s splošnimi pravili Obligacijskega zakonika potrebna ponudba in sprejem le-te. Ponudbo je predstavljala ponudba tožeče stranke za najem apartmaja, ki jo je sprejela K. M. Apartma je torej najela K. M. in ne toženec, kar je bilo spregledano pri odločitvi o odgovornosti toženca za plačilo cene najema. Za toženca je s predložitvijo osebnega dokumenta recepciji lahko nastala le obveza za plačilo turistične takse, ki za 25 dni bivanja znaša 23,00 EUR. Na temelju neupravičene obogatitve pa bi bil toženec dolžan plačati kvečjemu znesek 675,00 EUR, kolikor znaša cena za dodatnega gosta s polnim penzionom. Sicer pa toženec ni bil neupravičeno obogaten, saj je bilo v kazenskem postopku ugotovljeno, da je bil ogoljufan s strani K. M. Vse je organizirala K. M., toženec je bil le njen spremljevalec. Slednje dokazujejo tudi računi, ki so vsi, z izjemo enega v vrednosti 2,60 EUR, podpisani s strani K. M. in ne toženca.

3Pritožba je prepozna.

4Tožencu je bila v predmetni zadevi vročena sodba s fikcijo na podlagi četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po tej določbi se, če naslovnik ne dvigne pisanja v 15 dneh od prejema obvestila, vročitev šteje za opravljeno na zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči 16. dan po puščenem obvestilu. Iz podatkov vročilnice je razvidno, da vročevalec sodbe tožencu ni uspel osebno vročiti in mu je bilo, v skladu s tretjim odstavkom 142. člena ZPP, puščeno obvestilo v hišnem predalčniku. Petnajstdnevni rok za dvig pisanja oziroma za nastop fikcije vročitve je potekel 19. 1. 2014. Ta dan je bila nedelja, zato se vročitev s skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP šteje za opravljeno s pretekom prvega prihodnjega delavnika (1), to je z iztekom 20. 1. 2014. Petnajstdnevni pritožbeni rok je torej začel teči 21. 1. 2014 in se je iztekel 4. 2. 2014. Pritožba, poslana 5. 2. 2014 priporočeno po pošti, je bila torej vložena prepozno, po poteku pritožbenega roka.

5Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbo brez vsebinskega obravnavanja zavrglo na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ker tega ni storila že sodnica sodišča prve stopnje (343. člen ZPP).

6Toženec s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi njegovih pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrženju pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Primerjaj VS RS sklep II Ips 38/2013 z dne 6. 6. 2013