VSL sklep III Ip 5796/2013

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika D.P.

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in dolžnikovemu ugovoru ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo dejanskih okoliščin primera in je nepravilno uporabilo materialno pravo. Drži, da je bila družba T. d.o.o. izbrisana 16. 6. 2011 in da je iz družbe izstopil dne 23. 7. 2010. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da je skladno s sedmim odstavkom 442. člena aktivni družbenik oseba, ki je imela v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika, dodaten pogoj, ki mora biti kumulativno izpolnjen, pa je, da je imela v izbrisani družbi možnost vplivati na njeno upravljanje in poslovanje tako, da bi lahko dosegla, da izbrisana pravna oseba pravočasno izvede ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti, ali da v rokih, določenih z zakonom, predlaga začetek stečajnega postopka. Glede na formulacijo zakonske določbe, ki izrecno poudarja pravočasno izvedene ukrepe finančnega prestrukturiranja, zagotovitev plačilne sposobnosti ali predlaganje stečajnega postopka, je potrebno po prepričanju dolžnika pri presoji, ali je v konkretnem primeru podana odgovornost družbenika, ki je izstopil iz družbe, upoštevati oziroma presoditi tudi razlog, zaradi katerega je prišlo do izbrisa pravne osebe. V konkretnem primeru je do izbrisa prišlo iz razloga, ker naj družba, na naslovu, na katerem je vpisana v sodni register, ne bi sprejemala sodnih pošiljk. Gre torej za izbrisni razlog, ki ni v nobeni zvezi s pogoji iz sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP. Dolžnik kot nekdanji družbenik tako ne bi mogel preprečiti izbrisa iz sodnega registra niti v primeru, če bi opravil vse dvoje zakonske dolžnosti, ki mu jih nalaga navedeni člen. Sodišče prve stopnje teh okoliščin nepravilno ni upoštevalo in se do njih tudi ni opredelilo. Meni, da je s stališčem v izpodbijanem sklepu kršeno načelo sorazmernosti iz 2. člena Ustave RS in tudi ustavna pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Podrejeno izpostavlja tudi, da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb glede izvršenih plačil.

3Upnik je v odgovoru na pritožbo pritrdil stališču sodišča prve stopnje. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila obveznost prvotnega dolžnika prenesena na novega dolžnika oziroma je prešla na novega dolžnika na kak drug način (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). V 442. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) pa je določeno, da v primeru, ko je imela družba, ki je prenehala z izbrisom iz sodnega registra brez likvidacije, ob prenehanju neplačane obveznosti, upnikom za izpolnitev teh obveznosti solidarno odgovarjajo aktivni družbeniki izbrisane družbe (šesti odstavek 442. člena ZFPPIPP). Novi dolžnik mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ima pa zoper sklep o nadaljevanju možnost ugovora, da obveznost nanj ni prešla (56a. člen ZIZ).

7Upnik je na podlagi navedenih določb dne 16. 11. 2011 vložil predlog za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka zoper D.P. in K.Ž. kot pravna naslednika dolžnika T.d.o.o., ki je bil iz sodnega registra izbrisan 16. 6. 2011. Prvotni dolžnik je bil torej iz sodnega registra izbrisan po uveljavitvi novele, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je začela veljati 13. 6. 2009 in ki je razširila odgovornost družbenikov izbrisane družbe tudi na tiste družbenike, ki so iz družbe izstopili v dveh letih pred izbrisom, in sicer za obveznosti, ki so nastale v času, ko je bila takšna oseba še družbenik v družbi (sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP). Namen spremembe je bil onemogočiti izigravanje pravil o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, in sicer za primere ko je aktivni družbenik, da bi se rešil svoje odgovornosti, prenesel svoj delež na osebo brez premoženja. Aktivni družbeniki morajo torej poskrbeti za izpolnitev prevzetih oziroma nastalih obveznosti v času svojega družbeništva oziroma za zagotovitev sredstev zanje. Šesti do deseti odstavek 442. člena ZFPPIPP sta bila razveljavljena z 18. členom Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb, ki velja od 17. 11. 2011. V odločbi U-I-285/10 z dne 7. 6. 2012, s katero je presojalo skladnost z Ustavo 33. člena ZFPPIPP-A, je Ustavno sodišče RS odločilo, da se z ZFPPIPP spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena ZFPPIPP uporabljata samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družbe, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi ZFPPIPP-A, ki jim je članstvo prenehalo po uveljavitvi ZFPPIPP-A. V konkretnem primeru tako za D.P., ki je iz prvotnega izbrisanega dolžnika izstopil 23. 7. 2010 (svoj 100% delež je brezplačno odsvojil družbi G.d.o.o., nad katero je bil dne 3. 8. 2010 začet postopek izbrisa, ki se je končal z izbrisom družbe dne 21. 2. 2011), navedene določbe zakona pridejo v poštev kot pravna podlaga za presojo njegove odgovornosti.

8Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da dolžnik s svojimi navedbami v ugovoru ni uspel izkazati, da obveznost izbrisanega dolžnika nanj ni prešla. Družbenik, ki je imel v družbi najmanj 25 odstotkov vseh glasovalnih pravic, in za katerega se v skladu z osmim odstavkom 442. člena ZFPPIPP domneva obstoj predpostavke iz 2. točke sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP (torej, da je imel v izbrisani pravni osebi pred pred prenosom svojega poslovnega deleža možnost vplivati na njeno ustrezno upravljanje in poslovanje) ima namreč možnost izpodbiti navedeno pravno domnevo, da je aktivni družbenik izbrisane družbe. To lahko stori tako, da dokaže, da pred prenehanjem položaja družbenika ni imel nobene možnosti doseči, da bi pravna oseba pravočasno izvedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ali predlagati začetek stečajnega postopka oziroma da to sploh ni bilo potrebno, ali da dokaže, da je izterjevana obveznost nastala po tem, ko mu je prenehal položaj družbenika. Navedenega pa dolžnik s svojim ugovorom ni uspel storiti. Dolžnik je v ugovoru kot razlog za svojo razbremenitev navedel, da se v predmetnem postopku izterjujejo obveznosti, ki so zapadle in nastale po tem, ko ni bil več družbenik izbrisane družbe ter dejstvo, da je bila družba iz sodnega registra izbrisana iz razloga, ker na naslovu iz registra ni sprejemala sodnih pošiljk, na kar pa on po odsvojitvi deleža ni imel nobenega vpliva. Glede prvega razloga je dolžniku sodišče prve stopnje obrazložilo, da upnik zahteva obveznosti, ki so nastale v letu 2008, torej pred njegovim izstopom in je zavarovalne pogodbe tudi sam podpisal. Navedenih ugotovitev dolžnik v pritožbi ne izpodbija, ne strinja pa se glede zavzetega stališča, da razlog za izbris ni pravno pomemben za presojo njegove aktivnosti.

9Postopek izbrisa družbe brez likvidacije je postopek, ki določa le način prenehanja družbe, ne ureja pa razmerij med družbeniki, niti razmerij do upnikov te družbe ob takem prenehanju. Po določbi 427. člena ZFPPIPP se pravna oseba izbriše iz sodnega registra brez likvidacije: če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (1. točka), če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register (2. točka), če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris (3. točka), pri čemer se razlog iz 2. točke domneva, če je v registru kot njen naslov vpisan naslov, na katerem ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana. Namen instituta izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije je v zagotovitvi pravne varnosti z „odstranitvijo“ nedelujočih (mrtvih) družb, ki ne poslujejo in so brez premoženja in nimajo neporavnanih obveznosti. V primerih izbrisa brez likvidacije se torej predpostavlja, da ni premoženjskih pravic, ki bi jih bilo treba prenesti na družbenike, in da tudi ni obveznosti, ki bi jih bilo treba poravnati upnikom. Praviloma naj bi se namreč v skladu s kogentnimi predpisi ob nastopu razloga za prenehanje izpeljal eden od dveh postopkov za prenehanje, to je likvidacijski ali stečajni postopek, v katerih se uredijo tudi vsa premoženjska in druga pravna razmerja z upniki. Ker pa gre pri navedenih izbrisnih razlogih, tudi pri izbrisnem razlogu iz 2. točke, za pravne domneve in ne gre za ugotavljanja dejanskega stanja družbe, pa ni izključeno, da izbrisana družba ima premoženje oziroma da ima neporavnane obveznosti. V takih primerih pa je potrebno zagotoviti varstvo upnikov in preprečiti zlorabe (ko so na primer družbeniki imeli možnost poskrbeti za ustrezne postopke za prenehanja družbe, pa te možnosti niso izkoristili). ZFPPIPP je v ta namen v 442. členu določil solidarno odgovornost aktivnih družbenikov.

10Glede na celotno zakonsko ureditev lahko pride do prehoda odgovornosti za izpolnitev na aktivne družbenike le v tistih primerih, ko je družba prenehala poslovati (oziroma se prenehanje poslovanja domneva), ni pa pred tem uredila vseh pravnih razmerij z upniki in izpolnila vseh obveznosti. Do prehoda obveznosti pride torej samo, ko sodišče v postopku brez likvidacije izbriše tako družbo, ki ima neporavnane obveznosti, ki so lahko tudi posledica plačilne nesposobnosti družbe oziroma neizpeljave ustreznih predvidenih postopkov za njeno odpravo. To pa je tisto pravno pomembno dejstvo, na katerega se nanaša tudi 2. točka sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP in na katerega vrsta izbrisnega razloga ne vpliva. Pritožbene trditve, da izbrisa družbe T.d.o.o. kljub morebitnemu sprejemu ustreznih ukrepov finančnega prestrukturiranja ne bi mogel preprečiti, so zato v tem postopku pravno nepomembne, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik kot edini družbenik do svojega izstopa bi moral preprečiti neizpolnitev že nastalih obveznosti do upnikov. Sodišče druge stopnje na tem mestu dodaja, da imajo družbeniki, tudi bivši družbeniki (glej odločbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. IV Cpg 892/2011 z dne 28. 9. 2011), v samem izbrisnem postopku nekaj varoval, s katerim lahko preprečijo izbris in s tem prehod obveznosti nanje. Lahko torej preprečijo uvedbo izbrisnega postopka, če zanj niso izpolnjeni pogoji.

11Sodišče druge stopnje se tako strinja s prvostopenjskim sodiščem, da je ugovor dolžnika neutemeljen. Očitane kršitve Ustave RS niso podane, o ustavnosti same ureditve je odločalo tudi že Ustavno sodišče (odločba USRS, št. U-I-117/07 z dne 21. 6. 2007). Glede v ugovoru podanih navedb o delnih plačilih pa je sodišče prve stopnje odločilo v okviru ugovora po izteku roka s sklepom z dne 13. 12. 2013. Sodišče druge stopnje je zato predmetno pritožbo dolžnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).