VSRS sklep II DoR 402/2014, eanko tudi II DoR 448/2014

Predlog se zavrže.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se vzdrži v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je tožencu naloženo, da mora tožeči stranki plačati 109,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu povrniti 97,92 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Drugostopenjsko sodišče je toženčevo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem (ugodilnem) delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

2Toženec je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložil „zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom o ničnosti sodbe št. P 233/2013 VS Celje z dne 29. 9. 2014“. Naslovnik, Vrhovno sodišče je navedeno vlogo obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče njegovi

„zahtevi za varstvo zakonitosti“ ugodi in sodbo sodišča druge stopnje razveljavi zaradi zmotne uporabe materialnega prava - uzanc v prometu storitev ter določb o dobrih poslovnih običajih. Pojasnjuje, da sodišče ni ugotovilo materialne resnice o tem, kar se je v S. m. zgodilo od decembra 2007 dalje. V obdobju 2007 do 2008 je namreč večinski lastnik S. postal avstrijec, prišlo je do bistvenih kadrovskih sprememb in postopka reorganizacije, kar vse sta

nja ni izboljšalo, pač pa poslabšalo. Opisuje svoje poslovne izkušnje in neuspešen poskus ureditve konkretnega spora s tožečo stranko. Postopanje sodišče, ki so dovolila tožeči stranki prenos terjatev na toženčevo ime namesto na ime njegovega podjetja že v letih 2008 in 2009, je bilo napačno.

3Predlog ni dovoljen.

4Predlog za dopustitev revizije je dovoljeno vložiti, če so podani pogoji, ki jih za to določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ti pogoji v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Po določbi četrtega odstavka 367. člena ZPP namreč Vrhovno sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2000 EUR, terjatev, ki je sporna med pravdnima strankama, pa tega zneska ne presega. Poleg tega sme stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (med katere spada tudi predlog za dopustitev revizije) opravljati pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), razen v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek istega člena zakona), toženec pa je predlog za dopustitev revizije vložil sam, ne po odvetniku, pri tem pa ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.

Nedovoljen predlog je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).