VSL sklep I Cp 1525/2014

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje vzpostavilo etažno lastnino na nepremičnini na naslovu S..

2Proti delu sklepa, ki v 4. točki izreka ugotavlja lastnino posameznega dela z identifikacijsko številko 000 vlaga pritožbo udeleženec F. F.. Sodišču v laični vlogi predlaga, da na spornem delu zgradbe ugotovi obstoj lastninske pravice obeh zakoncev (torej J. F. in pritožnika vsakega do ½). Trdi, da je stanovanje skupno premoženje zakoncev. Trdi, da je skupno premoženje pravni naslov po 4. členu ZVEtL. Zakonska zveza, sklenjena pred pristojnim državnim organom je po njegovem stališču tako pravna podlaga kot tudi pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.

3Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem nepravdnega postopka. Odgovor na pritožbo je vložil udeleženec G. B. J. in predlagal zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavana zadeva je postopek po ZVEtL (1). Ta postopek ni namenjen razreševanju spornih lastninskih vprašanj. Namen postopka po ZVEtL je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine, pri čemer je načeloma namenjen le tistim, ki etažne lastnine ne morejo vzpostaviti na podlagi SPZ (2). Ker nihče izmed udeležencev vprašanja legitimacije ni problematiziral, tega vprašanja tudi pritožbeno sodišče ni raziskovalo ne po dejanski in ne po pravni plati.

6Kot že rečeno, zasnova postopka po ZVEtL ni takšna, da bi se v njem razreševala sporna lastninskopravna vprašanja. To pomeni, da jih ne rešuje niti nepravdno sodišče samo niti postopka ne prekine, da bi stranke napotilo na pravdo. Slednje je z določbo 17. člena ZVEtL izrecno izključeno. Nepravdno sodišče zato o spornih dejstvih odloči v izrazito poenostavljenem postopku in sicer v skladu z domnevami iz 9. člena ZVEtL, po pravilu iz 11. člena ZVEtL ter na podlagi merila o bolj verjetni pravici iz 17. člena ZVEtL. Takšna poenostavitev omogoča lažjo vzpostavitev etažne lastnine, vendar pa je pravna kakovost odločitve zato manjša do te mere, da sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).

7Postopek po ZVEtL je zaradi pravila iz 4. člena še bolj poenostavljen in formaliziran. Pravni naslov po tem zakonu je namreč zgolj listina. To izključuje, da bi sodišče ugotavljalo, ali ni ob določenih pravno relevantnih dejstvih posameznik po samem zakonu pridobitelj lastninske pravice. Edina izjema velja glede priposestvovanja (6. člen ZVEtL).

8To, kar zatrjuje pritožnik, pa je prav pridobitev lastninske pravice po pravilih ZZZDR (3). Pritožnik zmotno trdi, da je listina o sklenitvi zakonske zveze pravni naslov po 4. členu ZVEtL. Vprašanje skupnega premoženja zakoncev namreč presega golo vprašanje, ali je bila zakonska zveza sklenjena ali ne. Zakonodajalec je očitno presodil, da ga presega do te mere, da bi zaradi morebitnih spornih vprašanj utegnilo reševanje le-teh pretirano obremeniti postopek po ZVEtL. Zaradi že opisane narave tega postopka izpodbijani sklep ni nikakršna ovira, da se vprašanje, ali je del stavbe, na katerega se nanaša pritožba, ne reši posebej. Če med zakoncema o tem ni spora, z vknjižbo na podlagi zasebne listine, v primeru spora pa s sodno odločbo o obsegu in deležih na skupnem premoženju.

9Ker pritožba ni utemeljena in tudi niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 2. točke 365. člena ZPP(4) pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Ur. l. RS, št. 45/2008).

(2) primerjaj odločbo Vrhovnega sodišča, opr.št. II Ips 265/2012 z 28. 1. 2013

(3) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/1976 in kasnejše spremembe).

(4) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo – ter še poznejše spremembe osnovnega predpisa)