UPRS Sodba U 687/2003

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.
Tožba se zavrže.

:

Tožeča stranka je pri naslovnem sodišču dne 11. 4. 2003 vložila tožbo in predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je navedla, da je pooblaščenec tožeče stranke prejel odločbo tožene stranke 11. 3. 2003 ter je rok za vložitev tožbe v upravnem sporu potekel po 30 dneh od datuma prejema, torej 10. 4. 2003. Tožeča stranka je nalog za vložitev tožbe pravnemu zastopniku posredovala pravočasno, a je ta z vložitvijo tožbe zamudil iz upravičenih razlogov, saj je do zamude prišlo zaradi bolezni pravnega zastopnika stranke, oziroma zaradi njegove odsotnosti zaradi bolezni, ki je posledica virusnega obolenja, ki je za ta letni čas precej pogost pojav. V skladu z navedenim in na osnovi 1. odstavka 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) tožeča stranka predlaga vrnitev v zadeve v prejšnje stanje, ter v skladu s 3. odstavkom 104. člena ZUP predlogu prilaga tudi zamujeno vlogo – tožbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrženje tožbe kot prepozne.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil.

K točki 1:

V obravnavani zadevi je določba 1. odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) materialno pravna in postopkovna podlaga za obravnavanje tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Po tej določbi je vrnitev v prejšnje stanje možna le, če stranka iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo kakšnega dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Opravičen vzrok so lahko le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti, niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Vprašanje, ali so vzroki opravičeni, presodi sodišče glede na vse okoliščine posameznega primera.

Glede na okoliščine obravnavanega primera je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ker je presodilo, da okoliščina, s katero tožeča stranka opravičuje, da je do zamude roka za vložitev tožbe prišlo (virusno obolenje pooblaščenca tožeče stranke), ne more biti utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Bolezen odvetnika ni opravičljiv razlog za zamudo, kot se je že v več primerih izrekla sodna praksa. Odvetništvo je samostojna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot poklic, pri zastopanju stranke pa mora odvetnik ravnati vestno in skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike. Gre za poklicno dejavnost, ki jo mora odvetnik opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Odvetnik mora organizirati svojo odvetniško pisarno in evidenco rokov tako, da zagotovi red in tekoče delo in mora drugega odvetnika, kadar je sam zadržan, pravočasno zaprositi za nadomeščanje. Našteto izhaja tako iz Zakona o odvetništvu, kot iz Kodeksa odvetniške poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije. Iz naštetih predpisov in pravil sledi, da je prag predvidljivosti dogodkov, ki utegnejo povzročiti zamudo rokov za odvetnika postavljen nizko, ker mora računati s številnimi naključji, tudi morebitno boleznijo, ki se mu lahko pripeti, na drugi strani pa je prag odvrnljivosti naključij postavljen visoko, ker mora odvetnik ukreniti vse potrebno, da se odvrnejo škodljive posledice, ki utegnejo nastati zaradi zamude. Gledano skozi naštete zahteve poklica odvetnika, sodišče ne more zaključiti, da bi virusno obolenje lahko štelo za nepredvidljiv in neodvrnljiv dogodek, katerega nujna posledica bi bila zamuda roka za vložitev tožbe. Pooblaščenec, nad katerim je visel rok za vložitev tožbe, bi si moral (predvsem pa bi si po mnenju sodišča lahko) pri virusnem obolenju, ki ni bolezen, ki bi popolnoma onemogočila njegovo delovanje, zagotoviti nadomeščanje in pravočasno vložiti tožbo. Ker pa tega ni storil zaradi navedenega vzroka, ki ni opravičljiv, je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

K točki 2:

Tožeča stranka je priporočeno na pošti vložila tožbo 11. 4. 2003 zoper odločbo tožene stranke št. 770-741942-SP-3 z dne 10. 3. 2003, ki jo je prejela 11. 3. 2003. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je potekel po izteku 30 dni od datuma prejema, torej 10. 4. 2003 (1. odstavek 21. člena ZUS). Ker je torej tožeča stranka vložila tožbo priporočeno po pošti 11. 4. 2003, je ta vložena prepozno. Sodišče je zato tožbo na podlagi določbe 2. točke 1. odstavka 34. člena ZUS zavrglo.