VDSS VDS sklep Psp 698/2005

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožencu, da v roku 15 dni plača sodno takso za odgovor na tožbo v višini 45.000,00 SIT na vplačilni račun sodnih taks v Republiki Sloveniji ter v istem roku sodišču predloži originalno potrdilo o plačilu sodne takse.

Zoper sklep je pritožbo vložil toženec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bistveno za odločitev glede zastaranja taksne obveznosti, razlikovanje med nastankom taksne obveznosti in zapadlostjo v plačilo. Zapadlost v plačilo pomeni, da upnik pred zapadlostjo ni upravičen terjati izpolnitev obveznosti oz. plačilo sodne takse, ne spreminja pa zakonsko določenega datuma nastanka obveznosti. Taksna obveznost je glede na določbo 4. člena Zakona o sodnih taksah nastala z dnem vložitve odgovora na tožbo, to je dne 23.1.2001, medtem, ko je obveznost plačila glede na določbo 12. a člena odložena do dne zapadlosti stroškov postopka, to je do konca glavne obravnave. Ker je sodišče terjalo plačilo sodne takse po poteku absolutnega zastaralnega roka, je obveznost plačila sodne takse zastarana.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje terjalo plačilo sodne takse po poteku absolutnega zastaralnega roka, je zmotno. V 4. členu Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 20/2004 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZST) je določeno, da nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči. Po izrecni določbi 2. odst. 12. a člena ZST plačilo takse v socialnih sporih zapade v plačilo z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka. To pomeni, da taksna obveznost nastane v socialnih sporih z dnem, ko zapadejo v plačilo stroški postopka. To je z dnem, ko postane izrek o stroških postopka, bodisi v sodbi ali v posebnem sklepu, pravnomočen. V določbi 12. a člena ZST gre za posebno ureditev nastanka taksne obveznosti, ne pa za dva različna pravna položaja, za kar se zavzema pritožba. Kolikor bi vzdržalo stališče pritožbe, bi zastaranje pričelo teči še pred zapadlostjo, do zastaranja pa bi prišlo, še preden bi stroški postopka zapadli v plačilo.

V konkretnem primeru je sodba sodišča prve stopnje, opr. št. Ps 1566/2000 z dne 7.11.2003 (s katero je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, o stroških postopka, ker jih stranki nista priglasili, pa Sicer ni odločalo), postala pravnomočna 25.5.2005 in tedaj, ker gre za socialni spor, je nastala taksna obveznost.

Ker po oceni pritožbenega sodišča zahtevek za plačilo sodne takse po 9. čl. ZST ni zastaran, je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, pritožba toženca pa neutemeljena. Za pritožbeno rešitev zadeve so irelevantni pritožbeni razlogi, kot so pavšalno sklicevanje na določbe Zakona o pravdnem postopku, ki urejajo povračilo stroškov postopka in na sodno prakso.

Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.