VSC sklep Kp 17/00

Pritožba obtoženega M. J. po zagovorniku se z a v r n e kot
neutemeljena.

:

Z v uvodu navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju, po

vložitvi obtožnice proti obtoženemu M. J., zaradi v uvodu tega sklepa

navedenih kaznivih dejanj, po določilu člena 272/II Zakona o

kazenskem postopku (ZKP) proti njemu odrejeni pripor iz pripornih

razlogov ponovitvene in koluzijske nevarnosti po točki 3 in 2 I.

odstavka člena 201 ZKP podaljšal do konca glavne obravnave, iz istih

pripornih razlogov.

Proti temu sklepu se je pritožil obtoženi M. J. po zagovorniku s

predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in

proti obtožencu odrejeni pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodišče prve

stopnje prav, da dokazi, navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa

potrjujejo utemeljenost suma, da je obtoženi M. J. storil v obtožbi

mu očitana kazniva dejanja, tudi tisto na škodo oškodovanki K.K.,

zlasti z upoštevanjem tega, kar je pred sodiščem povedala kot priča,

zaslišana oškodovankina mati.

Držijo pa tudi nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju

obeh pripornih razlogov na strani obtoženega. Res je sicer, kar trdi

pritožnik, da naj bi obtoženec večino očitanih mu kaznivih dejanj

storil pred več leti, vendar se mu očita tudi storitev kaznivega

dejanja v letu 1999, kar kaže na to, da s takšnim početjem ni

prenehal in se to lahko ponovi v primeru njegove izpustitve. Takšni

trditvi v prid namreč govore nekatere v spisu se nahajajoče

okoliščine, zlasti po obtožencu izražen odnos do ene od oškodovank,

ko je trdil "da jo bo tako enkrat eden imel". Pa ne le to, obtoženec

je,kot so povedale priče tudi grozi z maščevanjem, "tudi čez 15 ali

20 let" (list. št. 108) v primeru, če bo zadeva prijavljena.To pa ob

obtoženčevi dosedanji predkaznovanosti še kako utemeljuje bojazen, da

je obtoženec sposoben storiti oškodovankam in njihovim staršem, že

zgolj zaradi podane prijave, kaj hudega, torej kakšno od kaznivih

dejanj, s katerimi bi resno posegel v njihovo telesno integriteto.

Že zaradi povedanega, zlasti dejstva, daso oškodovanke kategorične v

navedbah, da se obtoženca boje, saj jim je po storitvi kaznivih

dejanj zagrozil, da ne smejo o zadevi povedati in to učinkovito, kar

dokazuje dejstvo, da so bile toliko časa tiho, k čemer je pripomoglo

tudi njihovo vedenje o tem, da je že ubil človeka (list. št. 100),

kar obtoženec očitno izkorišča sebi v prid, obstoji nevarnost, da bo

nanje skušal ponovno vplivati in s tem vplivati na njihove izpovedbe,

če bo z njimi prišel v ponovni kontakt. Do tega pa bi, glede na to,

kje stanuje, zlahka prišel. Pri tem zadeve ne spremeni dejstvo, da so

priče v glavnem že bile zaslišane, saj bo te potrebno, vsaj večino

njih, ponovno zaslišati na glavni obravnavi.

Ob navedeni ugotovitvi se izkaže,da je obtoženega potrebno zadržati v

priporu, saj je edino na takšen način mogoče zanesljivo zavarovati

potencialne oškodovance,pa tudi preprečiti vpliv nanje. Zato je bilo

potrebno, ob ostalih pravilnih ugotovitvah izpodbijanega sklepa

pritožbo obtoženega po zagovorniku zavrniti kot neutemeljeno.