VSM sklep I Cp 496/2011

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da glasi:
Spremembi tožbe z dne 5. 1. 2007 (točka II tožbenega zahtevka) se ugodi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka obeh pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

1.Z uvodoma navedenim sklepom sodišče prve stopnje ni ugodilo spremembi tožbe z dne 5. 2. 2007 v obsegu pod točko II tožbenega zahtevka, v katerem tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja nadaljnje plačilo zneska 10.578,37 EUR (2,535.000,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2003 dalje. Kot razlog za neugoditev spremembi tožbe je prvostopno sodišče navedlo, da v postopku po ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine sprememba tožbe ni dopustna, ker je v navedenem postopku predmet razpravljanja samo vprašanje, ali naj se sklep o izvršbi vzdrži v veljavi. Zraven tega je tožena stranka nasprotovala spremembi tožbe.

2.Zoper navedeni sklep je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe določb pravdnega postopka. V pritožbi izpostavlja, da v predmetni zadevi gre za objektivno spremembo tožbe, pri čemer je tožeča stranka ob isti dejanski in pravni podlagi (zloraba toženke kot odgovorne blagajničarke za poslovanje s čeki, ko si je iz denarnih sredstev tožeče stranke prilaščala gotovino na podlagi unovčenih čekov oziroma je za prilaščeno gotovino vložila v blagajno svoje nekrite čeke zaradi knjigovodskega pokrivanja negativnega stanja blagajne) povečala obstoječi zahtevek. Takšno objektivno spremembo tožbe bi moralo prvostopno sodišče dovoliti v skladu z določbo prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kljub dejstvu, da je tožena stranka nasprotovala spremembi tožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se dovoli sprememba tožba tožeče stranke. Kot nadaljnje stroške priglaša pritožbene stroške.

3.Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožeča stranka je prvotno v izvršilnem postopku uveljavljala plačilo obveznosti v višini 14,786.972,50 SIT (sedaj 61.704,94 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2010 dalje. Toženka je zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vložila ugovor in izvršilni postopek je na podlagi sklepa izvršilnega sodišča prešel v pravdni postopek (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), pri čemer se pravdni postopek zoper sklep nadaljuje po pravilih postopka izdaje plačilnega naloga (29. poglavje ZPP). V teoriji, pa tudi v sodni praksi, je sporno vprašanje, ali je dopustna sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog. Pojavljata se dve stališči. Po prvem je sprememba tožbe dopustna, ker postopek po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi izgubi lastnost posebnega postopka in zato zanj veljajo pravila rednega postopka. Po drugem stališču sprememba tožbe ni dopustna, ker se v postopku izdaje plačilnega naloga presoja le zahtevek, o katerem je bilo odločeno s plačilnim nalogom oziroma sklepom o izvršbi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Novejša sodna praksa (glej II Ips 3268/08) pritrjuje prvemu stališču.

6.V predmetni zadevi je sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine dopustna. Razširitev tožbe namreč predstavlja v bistvu le povečanje že obstoječega zahtevka (za znesek 10.578,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2003 dalje) in to na isti dejanski ter pravni podlagi (nezakonito prilaščanje gotovine po toženki na račun tožnice pri blagajniškem poslovanju s čeki), pri čemer je razširitev tožbe posledica dejstev, ki so nastala po vložitvi izvršilnega predloga ter izdaji sklepa o izvršbi in ki se nanašajo na samo terjatev. Tožeča stranka namreč ni mogla zaradi nelikvidnosti toženke unovčiti čekov toženke v znesku takratnih 2,535.000,00 SIT (sedaj 10.578,37 EUR), s katerimi je toženka tudi prikrivala blagajniški manjko. Neizpolnitev delnega poplačila terjatve v predmetni zadevi predstavlja kasneje nastalo dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev. Tako pa so v predmetni zadevi izpolnjeni pogoji za dopustitev spremembe tožbe v skladu s prvim odstavkom 185. člena ZPP. Nasprotno stališče prvostopnega sodišča je pravno zmotno.

7.Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP.

8.Stroški pritožbenega postopka obeh pravdnih strank predstavlja nadaljnje pravdne stroške.