VSRS Sodba VIII Ips 455/2008

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za priznanje zavarovalne dobe s povečanjem za čas od 1. 11. 1999 do 31. 12. 2000. Ugotovilo je, da je bil tožnik s 1. 11. 1999 razporejen na delovno mesto vodje Centra za obveščanje in je na tem delovnem mestu delal do 31. 12. 2000. Pri toženi stranki to delovno mesto ni opredeljeno kot delovno mesto, za katerega se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Pred to razporeditvijo je tožnik delal na delovnem mestu operativca, pri katerem se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Delo operativca je opravljal tudi po 1. 11. 1999, vendar ni opravljal samo tega dela, temveč tudi delo vodje centra za obveščanje.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožnik ni mogel biti zaposlen istočasno na dveh delovnih mestih za poln delovni čas. Tožnik je bil razporejen na delovno mesto vodje Centra za obveščanje, naloge tega delovnega mesta je izvrševal in za to delo je prejemal tudi plačilo. Okoliščina, da je poleg obveznosti svojega delovnega mesta opravljal tudi naloge drugega delovnega mesta, na katerem se zaposlenim priznava zavarovalna doba s povečanjem, ne pomeni, da tožniku zato pripada zavarovalna doba s povečanjem.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka delovno mesto operativca v svojem aktu opredelila kot delovno mesto, na katerem je delavec upravičen do zavarovalne dobe s povečanjem. To upravičenje je povezano z dejanskim opravljanjem določenih del, ne pa s formalno razporeditvijo. Tožnik je opravljal delo operativca, ni pa odločilna okoliščina, da poleg tega opravljal tudi dela in naloge vodje centra. Sodišče ni ugotavljalo obsega del in nalog delovnega mesta vodje centra za obveščanje oziroma v kakšnem obsegu jih je tožnik opravljal.

4Revizija ni utemeljena.

5Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6Tožeča stranka sicer zatrjuje bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar teh kršitev z ničemer ne obrazloži oziroma utemelji. Zato v tem delu revizijsko sodišče revizije ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

7Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8V tem postopku ni bilo sporno vprašanje določitve delovnih mest pri toženi stranki kot takih na katerih se šteje zavarovalna doba s povečanjem in takih, na katerih se ne. Tudi ni bilo sporno, na katerem delovnem mestu je bil tožnik v spornem obdobju razporejen. V postopku pred sodiščem prve stopnje pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik opravljal tako delo vodje centra za obveščanje kot tudi delo operativca.

9Odločitev sodišča temelji na presoji, da je za nepriznanje zavarovalne dobe s povečanjem bistveno, da je tožnik opravljal delo na delovnem mestu, na katerem je bil formalno razporejen in da za to delovno mesto ni določeno, da se zavarovalna doba šteje s povečanjem. Dejstvo, da je istočasno opravljal tudi delo operativca, za katero je določeno štetje zavarovalne dobe s povečanjem, ne daje podlage za priznanje tega upravičenja. Stališče tožnika tudi še v reviziji je nasprotno: odločilno naj bi bilo, katero delo je opravljal in ne formalna razporeditev.

10Stališču tožnika bi bilo mogoče pritrditi le, kolikor bi šlo za fiktivno razporeditev na delovno mesto vodje centra za obveščanje in dejansko opravljanje le dela operativca. Kaj takega pa sodišče ni ugotovilo, tožnik pa tudi ne zatrjuje, da nalog vodje centra ni opravljal v celoti. Razporeditev na delovno mesto in opravljanje nalog tega delovnega mesta pomeni, da gredo delavcu vse pravice (na primer plača) in upravičenja (na primer priznanje zavarovalne dobe s povečanjem), vezana na to delovno mesto. Tega ne spremeni okoliščina, da delavec ob ali poleg svojega dela opravlja tudi drugo delo oziroma opravlja tudi naloge, ki spadajo v delokrog drugega delovnega mesta.

11Pravilno je zato stališče sodišča druge stopnje, da delavec ne more sočasno opravljati dela na dveh delovnih mestih poln delovni čas. Tožnik je opravljal delo na delovnem mestu vodje centra na katerega je bil razporejen, in za to delo je prejemal plačo za poln delovni čas.

12Ker je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna in revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).