VSRS Sklep I Up 192/2010

Pritožba se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določb 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006 in 26/2007 – sklep US) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 30. 3. 2010 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (1. točka izreka sodbe in sklepa); s sklepom pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z navedeno odločbo je tožena stranka odločila, da se ponovna (druga) prošnja za priznanje mednarodne zaščite prosilca v Republiki Sloveniji zavrne in da mora zapustiti Republiko Slovenijo nemudoma po pravnomočnosti odločbe.

2Tožena stranka s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da pritožbi tožene stranke ugodi in zavrne tožbo, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Vrhovno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

5Tožnik je po svoji odvetnici z dopisom z dne 28. 6. 2010 sporočil sodišču, da umika tožbo in tudi prošnjo za mednarodno zaščito.

6Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.

7Umik prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji lahko prosilec po določbi prvega odstavka 50. člena Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) poda ne glede na to, na kateri stopnji je postopek. Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite in umika tožbe je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, saj glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi izboljšala njenega pravnega položaja, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo tožene stranke zavrglo kot nedovoljeno.

8Skladno z določbo tretjega odstavka 50. člena ZMZ bo morala tožena stranka zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite postopek ustaviti, če tega ni storila že do prejema tega sklepa, saj določbe ZMZ omogočajo pristojnemu organu takojšnjo izdajo sklepa o ustavitvi postopka mednarodne zaščite, ne glede na to, na kateri stopnji je postopek. Odločitev v obravnavani zadevi je skladna tudi z dosedanjo upravnosodno prakso (npr. sklep Vrhovnega sodišča I Up 395/2008 z dne 28. 8. 2008).