VSRS Sodba U 623/93-3

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Republiške uprave za javne prihodke - izpostave z dne 7.8.1992, po kateri ji je bil odmerjen davek od dobička iz kapitala v znesku 87.375,00 SIT. Skupaj z A sta namreč 14.1.1992 prodala stanovanje, ki sta ga po ugodnostih prodaje družbenih stanovanj kupila 26.11.1991 za 602.587,00 SIT. Vrednost stanovanja v času prodaje je bila 1.506.467,00 SIT, kar predstavlja vrednost stanovanja brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan na podlagi stanovanjskega zakona (3. odst. 53. člena zakona o dohodnini - Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91). Razlika med nabavno in prodajno vrednostjo stanovanja, zmanjšana za plačani davek na promet nepremičnin (30.129,00 SIT) predstavlja osnovo za odmero davka od dobička kapitala v višini 873.751,00 SIT za oba zavezanca, oziroma 436.875,00 SIT za tožnico. Od te tožničine osnove je bil odmerjen davek po stopnji 20 % v znesku 87.375,00 SIT. Tožena stranka je ugotovila, da je bila odmera davka opravljena v skladu z veljavnimi predpisi.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila ob prodaji seznanjena samo z 2 % prometnim davkom, ki ga je takoj plačala. Ves denar sta z A takoj vložila v adaptacijo podstrešja. Vzeti sta morala še kredit pri banki v višini 30.000,00 SIT za adaptacijo, da sta se lahko vselila. Tožeča stranka meni, da ni imela nikakršnega dobička in smiselno predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Ker je z eno tožbo mogoče izpodbijati le en upravni akt, je sodišče razdružilo tožbi tožnice in A.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 52. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91 - ZDOH) je zavezanec za davek od dobička iz kapitala fizična oseba s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, če je bila prodaja izvršena pred potekom desetih let od dneva ko je bilo nepremično premoženje pridobljeno, zmanjšan za plačane davke.

Po določbi 3. odstavka 53. člena ZDOH pri ugotavljanju osnove za davek od dobička iz kapitala, doseženega s prodajo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, pridobljenih na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, prodajna cena ne more biti nižja od valorizirane vrednosti teh nepremičnin v času pridobitve brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan na podlagi predpisa, ki ureja prodajo družbenih stanovanj. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke. Prvostopni organ je pravilno ugotovil valorizirano vrednost stanovanja brez popusta v višini 1.506.467,00 SIT in odkupno ceno za stanovanje 602.587,00 SIT. Razlika 903.880,00 SIT je dobiček, ki se zmanjša za plačani prometni davek v višini 30.129,00 SIT in znaša torej davčna osnova za oba zavezanca 873.751,00 SIT oziroma 436.875,00 SIT za tožnico. Stopnjo davka 20 % določa 56. člen citiranega zakona.

Tožnica se ne more uspešno sklicevati na to, da je bila ob prodaji seznanjena samo s prometnim davkom. Po določbi 84. člena citiranega zakona mora zavezanec dobiček iz kapitala dosežen s prodajo nepremičnin napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel, pri davčnem organu občine, v kateri nepremičnina leži. Ker tega sama ni storila, jo je davčni organ pozval k vložitvi davčne napovedi.

Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se uporablja kot republiški predpis po 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).