VSRS Sodba VIII Ips 475/2006

Revizija se zavrne.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14.2.2003, vrnitev na delo, prijavo v socialno zavarovanje od 18.2.2003, plačilo prispevkov, vpis delovne dobe v delovno knjižico in plačilo stroškov postopka. Ugotovilo je, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana v zakonskem roku. Do inventurnega primanjkljaja ne bi prišlo, če bi tožnik kot poslovodja delal odgovorno in zakonito, predvsem če bi skrbno vodil vso dokumentacijo. Zaradi tožnikovih opustitev je prišlo do primanjkljaja, to pa predstavlja odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002).

Sodišče druge stopnje je ugodilo tožnikovi pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo njegovemu zahtevku. Navedlo je, da mora biti v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR navedeno, katero pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja je delavec kršil, opredeljeni pa morajo biti tudi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima kršitev. Tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla znakov kaznivega dejanja, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje pa tožnik kot poslovodja dela ni organiziral pravilno in ni skrbno vodil dokumentacije. Zato mu je mogoče očitati malomarno delo pri vodenju trgovine, ki je lahko imelo za posledico primanjkljaj, vendar tega tožena stranka ni opredelila kot odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi dejstev protipravne prilastitve denarja ali premičnih stvari, ki so mu bile zaupane pri opravljanju gospodarske dejavnosti hkrati z očitkom nevestnega vodenja poslovnih dokumentov. Ne drži naziranje sodišča druge stopnje, da z ugotovljenim ravnanjem niso podani znaki nobenega kaznivega dejanja. Tožena stranka v odpovedi ni navedla le kazenske kvalifikacije očitane kršitve, to je kaznivega dejanja poneverbe iz 245. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ, Uradni list RS, št. 63/94 in nadalj.). V razlogih odpovedi je navedla kršitev določbe 35. člena ZDR, z vsemi znaki kaznivega dejanja poneverbe. Opustitev kazenske kvalifikacije ni odločilnega pomena.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim sodbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijane sodbe samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Revizija ne uveljavlja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zaradi česar jih revizijsko sodišče ni ugotavljalo.

Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14.2.2003 navedla, da "daje izredno odpoved zaradi kršitve pogodbe in drugih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja", v nadaljevanju pa, da "kršitev podaja v naslednjem: - inventurni manjko na dan 23.11.2003 v višini 675.402,25 SIT,- inventurni manjko na dan 31.12.2003 v višini 19.293,00 SIT, kar znaša skupaj 694.695,25 SIT in - neodgovorno in nevestno vodenje poslovnih dokumentov".

Odpoved ne vsebuje dodatne obrazložitve, torej je pri presoji njene zakonitosti potrebno izhajati le iz navedenega besedila.

Drugi odstavek 86. člena ZDR določa, da mora delodajalec v redni ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki mora biti izražena v pisni obliki) navesti odpovedni razlog in ga pisno obrazložiti ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Po 2. odstavku 82. člena ZDR je utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, dolžna dokazati tista stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Odpovedne razloge za izredno odpoved delodajalca določa prvi odstavek 111. člena ZDR. V 1. alineji prvega odstavka tega člena je določeno, da delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja. Izredna odpoved z dne 14.2.2003 je odpoved iz tega razloga, saj iz nje izrecno izhaja, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ta kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja.

Sodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal (enako npr. v sklepu Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. VIII Ips 359/2005 z dne 31.1.2006), in sicer le v okviru opisanih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče v sodnem sporu ne more ugotavljati morebitnih drugih kršitev ali razlogov za odpoved, na katere se ni skliceval že delodajalec.

Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oz. opisa izhaja konkretna kršitev in vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Izredna odpoved z dne 14.2.2003 ne izpolnjuje teh minimalnih zahtev obličnosti. Tožniku najprej očita inventurni manjko na dan 23.11.2003 in 31.12.2003, vendar dejstvo inventurnega manjka, samo po sebi ne pomeni niti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Posebno zato, ker do inventurnega manjka lahko pride iz različnih razlogov, in ker gola ugotovitev, da je do manjka prišlo, ne predpostavlja že neke posebne kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki jo je storil delavec. Tako ostane le opis kršitve iz zadnje alineje - očitek malomarnega poslovanja s poslovno dokumentacijo. Ta kršitev bi sicer lahko predstavljala kršitev pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, vendar iz opisa te kršitve ni razvidnih znakov nekega kaznivega dejanja.

Kršitev pogodbenih obveznosti v izredni odpovedi z dne 14.2.2003 je torej navedena brez znakov nekega kaznivega dejanja, kar ne zadošča za opredelitev te odpovedi kot odpovedi iz odpovednega razloga po prvi alineji 1. odstavka 111. člena ZDR, na katerega se je oprla tožena stranka. Nasprotne revizijske navedbe so neutemeljene. Ne drži, da je v odpovedi izpadla le kvalifikacija kaznivega dejanja. Po določbi 245. člena KZ, na katero se sklicuje revizija (in zaradi česar je bila pri Okrožnem sodišču v M. vložena tudi obtožnica), so znaki tega dejanja v protipravni prilastitvi denarja, vrednostnih papirjev ali kakšne druge premične stvari, ki so osebi zaupane v zvezi z njenim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti. To iz opisa očitane kršitve v izredni odpovedi ne izhaja. Protipravna prilastitev (denarja, vrednostnih papirjev ali kakšne druge premične stvari), ki je lahko le naklepno dejanje, v odpovedi sploh ni omenjena. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in ugodilo tožbenemu zahtevku.

Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.