VSL sklep I Cpg 151/2014

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki še 10.713,10 EUR stroškov v zvezi s postopkom o predlogu za izdajo začasne odredbe, skupaj torej 15.012,10 EUR stroškov postopka.

V preostalem delu se pritožba zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki 307,01 EUR pritožbenih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, z vsebino, razvidno iz I. točke izreka sklepa. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške v zvezi z odločitvijo o predlogu za izdajo začasne odredbe v višini 4.299,00 EUR z obrestmi.

2Tožena stranka je zoper II. točko izreka sklepa pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo 26.356,57 EUR stroškov, ki so toženi stranki nastali v zvezi z odločitvijo o predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.

3Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožnik utemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču, da je toženi stranki odmerilo stroške glede na vrednost spora pred razširitvijo tožbe. Tožeča stranka je namreč z vlogo z dne 4. 4. 2013 zvišala svoj podredni tožbeni zahtevek, tako da je podrejeno primarnemu tožbenemu zahtevku od tožene stranke zahtevala plačilo zneska 9.773.098,00 EUR z obrestmi. Izdajo začasne odredbe je predlagala v zavarovanje nedenarne terjatve po primarnem zahtevku in denarne terjatve po razširjenem, podrejenem zahtevku. Prvostopenjsko sodišče je predlog za izdajo začasne odredbe po spremenjeni tožbi obravnavalo, kar je razvidno iz poteka postopka ter izdanega sklepa v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe. Preizkušalo je pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje terjatve po primarnem zahtevku in podrejenem, razširjenem zahtevku. Zato je nepravilno postopalo, ko je toženi stranki odmerilo nagrado za „postopek“ po tar. št. 3461 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) glede na vrednost spornega predmeta pred razširitvijo tožbe, to je glede na vrednost spornega predmeta 5.408.098,00 EUR. Nagrada za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe po tar. št. 3461 ZOdvT tako glede na vrednost spornega predmeta 9.773.098,00 EUR znaša 6.142,50 EUR. Tožena stranka pa je upravičena tudi do nagrade za narok po tar. št. 3467, prav tako v višini 6.142,50 EUR. Ni pa mogoče pritrditi pritožniku, da toženi stranki pripada tudi nagrada za vlogo v postopku v zvezi z začasno odredbo po tar. št. 3466, saj se navedena tar. št. nanaša le na nagrade za druge obrazložene vloge v postopku izvršbe, ne pa tudi v postopku zavarovanja.

6Toženi stranki glede na zgoraj navedeno tako pripada nagrada v višini 12.285,00 EUR, povečana za 22 % DDV, kar znese 14.987,70 EUR. Prvostopenjsko sodišče je toženi stranki priznalo nagrado v višini 3.562,50 EUR, pavšalne materialne stroške v višini 20,00 EUR ter 20 % DDV v višini 716,50 EUR, skupaj torej 4.299,00 EUR. Priznati pa bi ji moralo nagrado v višini 12.285,00 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR, vse skupaj povečano za 22 % DDV, kar znese znesek 15.012,10 EUR.

7Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je toženi stranki priznalo še 10.713,10 EUR stroškov v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo tisti del pritožbenih stroškov, ki so bili potrebni za pritožbo v delu, s katerim je uspela (to je zneskom 10.713,10 EUR). Ti znašajo 307,01 EUR in predstavljajo nagrado za redno pravno sredstvo v višini 204,60 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR, povečano za 22 % DDV, to je skupaj 274,01 EUR ter takso za pritožbo v višini 33,00 EUR. Stroški so odmerjeni po specificiranem stroškovniku, v skladu z določili ZOdvT ter Taksne tarife.

9Tožeča stranka nosi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k rešitvi le-te (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).