UPRS sodba III U 3/2012

Tožbi se ugodi, sklep Slovenskega regionalnega razvojnega sklada št. 8015-402/2011-4 z dne 9. 9. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Slovenski regionalno razvojni sklad je z izpodbijanim sklepom zavrnil vlogo tožeče stranke, s katero se je prijavila na javni razpis z investicijo „nakup eksluzivne licence za inovativen sistem za globalno pošiljanje in spremljanje plačljivih in/ali brezplačnih sms, mms, wap push in binarnih mobilnih sporočil v obratu v A.“. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da dobavitelj opreme podjetje B. prodaja licenco v vrednosti 484,000 EUR. Navedeno podjetje po podatkih AJPES-a v bilanci stanja ne izkazuje premoženja-licence, s katero razpolaga. Celotni prihodki tega podjetja so v letu 2010 znašali 111,645 EUR, od tega je prikazana izguba 29.750 EUR. Prihodki iz leta 2009 so se napram letu 2010 prepolovili. Ugotavlja tudi, da je podjetje B. v težavah, njegov kapital pa je negativen. Ugotovljeno je bilo tudi, da je bila tožeča stranka ustanovljena v koncernu s podjetjem B., kar pa v svoji prijavi ni navedla. Iz vsega navedenega je strokovna komisija ocenila, da gre pri prijavljeni vlogi tožeče stranke za nerealno investicijo, ki ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa.

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko je z odločbo št. 303-33/2011-144 z dne 30. 11. 2011 zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je Slovenski regionalno razvojni sklad njeno vlogo na Javni razpis za sofinanciranje različnih investicij in ustvarjanje novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih, zavrnil na podlagi 5. točke 11. poglavja Javnega razpisa, ki določa, da bodo kot neutemeljene zavrnjene vloge, ki ne bodo ustrezale razpisnim pogojem. Iz celotne dokumentacije pa izhaja, da je bila njena vloga popolna, sicer bi jo moral organ, v skladu s 3. točko 11. poglavja, kot nepopolno zavreči. V nadaljevanju navaja, da je obrazložitev odločitve v izpodbijanem sklepu tako skopa, da konkretno sploh ne odgovori na vprašanje, iz kakšnih razlogov je bila prijava zavrnjena, neskladna s pogoji, nepopolna oziroma neutemeljena, s tem pa je bilo bistveno kršeno načelo enakopravne obravnave kandidatov. Merila in pogoji so bili v Javnem razpisu jasno in nedvoumno določeni, njen projekt pa sploh ni bil ocenjen pač pa je bil neupravičeno zavrnjen na podlagi nepravilne presoje enega izmed potencialnih dobaviteljev. To pa po določbah Javnega razpisa sploh ne bi smel biti predmet ocenjevanja oziroma pogoj za ocenjevanje vlagatelja. Kršeno je tudi načelo transparentnosti odločanja o porabi javnih sredstev, saj iz izpodbijanega sklepa ni jasno razvidno na osnovi katerih kriterijev so se ocenjevalci odločili, da njenega projekta ne podprejo.

V zvezi z dobaviteljem opreme družbo B. pa navaja, da Javni razpis v 8. točki 8. poglavja določa le, da je treba vlogi priložiti „nezavezujoče predračune, predpogodbe oziroma ponudbe za celotno prijavljeno investicijo. Dokazila se morajo glasiti na prijavitelja in morajo biti izdana do vključno 1. 1. 2011. V primeru dokazil v tujem jeziku je prijavitelj dolžan priložiti krajši prevod predloženega dokazila“. Navedena zahteva je bila izpolnjena, saj je predložila ustrezne dokumente za nakup licence, ki bi jo kupila pri družbi B. Navaja še, da v Javnem razpisu ni določen način računovodstva dobavitelja, kakor tudi ne izkazovanje licence v bilanci, zato to dvoje ne more biti predmet zavrnitve vloge. Tudi finančno stanje potencialnega dobavitelja ni predmet Javnega razpisa. V 12. alinei 9. poglavja Javnega razpisa je sicer določeno, da do sredstev niso upravičeni prijavitelji, ki so insolventni glede na 2. točko tretjega odstavka 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih, zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Ob tem pa je tožena stranka očitno spregledala, da se navedena določba Javnega razpisa nanaša na prijavitelja in ne na dobavitelja opreme. V zvezi z navedbo v izpodbijanem sklepu, da je v koncernu z družbo B. pa navaja, da družbi nista povezani v koncern, saj iz registra izhaja, da sta njena družbenika C.C. s 50 % in D.D. s 50 %, medtem ko je edini družbenik družbe B. E.E. V Javnem razpisu (4. alinea 5. člena) pa je določeno, da prijavitelj in dobavitelj blaga ne smeta biti kapitalsko povezana z več kot 25 % in ne smeta imeti več kot 25 % glasovalnih pravic v enem ali drugem. Iz zgoraj povedanega izhaja, da ne izpolnjujeta nobenega od navedenih pogojev. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila vloga tožeče stranke na Javni razpis zavrnjena kot neutemeljena, saj je bila vloga po dopolnitvah še vedno toliko pomanjkljiva in s toliko neskladji, da ni izpolnjevala pogojev razpisa. Tako Javni razpis v 5. točki 8. poglavja natančno opredeljuje tako vsebino investicijskega programa, kot tudi poslovnega načrta, v 8. točki 8. poglavja pa določa, da je potrebno vlogi „priložiti nezavezujoče predračune predpogodbe oziroma ponudbe za celotno prijavljeno investicijo“. Tako je bilo vnaprej določeno, da se v vlogi od vseh prijaviteljev zahtevajo podatki iz bilance stanja in poslovnega izida na dan 31. 12. 2010, prav zaradi enake obravnave prijaviteljev. Ugotovljeno je bilo, da družba B. ne more izdati ponudbe za modul v neto znesku 484,000,00 EUR, ker z njim ne razpolaga. Iz tega sledi, da tožeča stranka v prijavi na Javni razpis ni izkazala, da ji bo ponudnik družba B. navedeni modul, potreben za izvedbo investicije, tudi dejansko dostavila. Zaradi vsega povedanega je bila vloga tožeče stranke skladno s 5. točko 8. poglavja Javnega razpisa, kot neutemeljena zavrnjena in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožeča stranka v odgovoru na odgovor tožene stranke smiselno ponavlja navedbe iz obrazložitve tožbe.

K točki I. izreka:

Tožba je utemeljena.

V upravnih spisih, ki jih je tožena stranka sodišču posredovala hkrati z odgovorom na tožbo, je tudi na roko napisana zabeležka: „podjetje B., svetovanje in posredovanje d.o.o. prodaja licenco v neto znesku 484.000,00 EUR. To podjetje v bilanci stanja ne izkazuje premoženja licence, s katero razpolaga. Celotni prihodki tega podjetja v letu 2010 so znašali 111.685,00 EUR, od tega je prikazana izguba v višini 29.750 EUR. Prihodki iz leta 2009 so se v letu 2010 prepolovili. Podjetje B. je v težavah, kapital je negativen. Nerealna investicija !!!“. Ta zabeležka pa je bila skoraj dobesedno prenesena v obrazložitev izpodbijanega sklepa, z dodatkom, da je bilo ugotovljeno, da sta tožeča stranka in družba B. povezani v koncernu. Iz izpodbijanega sklepa tako izhaja, da je strokovna komisija, na podlagi vsega navedenega ocenila, da gre pri vlogi tožeče stranke za nerealno investicijo, ki ne izpolnjuje vseh pogojev razpisa.

Ob pregledu razpisnih pogojev Javnega razpisa za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih, objavljenem v Ur. l. RS, št. 37/2011 in 43/2011, sodišče ugotavlja, da iz le teh ne izhaja dolžnost preverjanja dobavitelja opreme v obsegu, kot izhaja iz upravnega spisa in obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tako se v poglavju 6.-finančni pogoji- preverjajo in ugotavljajo finančni pogoji le za prijavitelja ne pa tudi dobavitelja opreme. V poglavju 8.-vsebina vloge, pa so navedeni dokumenti oziroma gradiva, ki jih mora prijavitelj priložiti vlogi. Tako je v 8. točki določeno, da mora vlogi priložiti nezavezujoč predračun, predpogodbe oziroma ponudbe za celotno prijavljeno investicijo. Dokazila se morajo glasiti na prijavitelja in morajo biti izdana od vključno 1. 1. 2011. V primeru dokazil v tujem jeziku je prijavitelj dolžan predložiti krajši prevod predloženega dokazila. Iz navedenih razpisnih pogojev torej ne izhaja obveza prijavitelja, da vlogi prilaga podatke o bilanci stanja, lastništvu in drugih računovodskih in finančnih pokazateljih za potencialnega dobavitelja opreme. Iz povedanega torej sledi, da vloga tožeče stranke na Javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih, ni bila ocenjena oziroma ovrednotena skladno z določbami Javnega razpisa. Poleg tega pa sodišče še ugotavlja, da obrazložitev izpodbijanega sklepa očitno ni skladna z listinami v upravnih spisih, saj je v obrazložitvi navedeno, da je strokovna komisija ocenila, da je v vlogi tožeče stranke, prijavljena investicija, nerealna. Iz upravnih spisov namreč ni mogoče ugotoviti kdo in kdaj je imenoval strokovno komisijo, njeno sestavo ter njene odločitve v zvezi z vlogo tožeče stranke na Javni razpis. Namesto tega je v upravnem spisu zgolj na roko napisan zapis, iz katerega izhajajo finančne težave morebitnega dobavitelja opreme. Poleg tega je zapis brez datuma in z le enim podpisom.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep, skladno z 2. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odpravilo ter zadevo, v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 vrnilo Slovenskemu regionalnemu razvojnemu skladu, v ponoven postopek.

K točki II. izreka:

Ker je sodišče tožbi tožeče stranke ugodilo ji je tožena stranka, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, dolžna povrniti pavšalni znesek v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 74/07) v višini 80 EUR, ker je bila zadeva rešena na seji, tožeča stranka pa v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik.