VSM sklep I Ip 233/2014

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost dolžniku do celote lastne nepremičnine, in sicer posameznega dela št. x v stavbi št. y k.o. v T., to je stanovanja št. 2 v pritličju in kletni prostor št. 2, K.u. 4, M., 38.000,00 EUR.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje dolžnik. Smiselno se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in dopolnitev cenilnega poročila oziroma za postavitev novega cenilca. Graja uporabljeno metodologijo vrednotenja ocenjevane nepremičnine. Po njegovem stroškovni pristop za vrednotenje stanovanjskih enot ni primeren, pri primerjalnem pristopu pa cenilka ni opravila nobenih analiz za izračun vrednosti stanovanja. Ne strinja se z ocenjeno vrednostjo nepremičnine. Opozori, da cenilka pri izračunu vrednosti nepremičnine ni upoštevala, da ima kot lastnik stanovanja v souporabi del vrta za stanovanjsko hišo.

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih, niti v pritožbi uveljavljanih kršitev, ki so lahko predmet pritožbene graje v obravnavani zadevi, ter je pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje ter v izogib ponavljanju povzema njegove razloge, v nadaljevanju pa odgovarja le še na izrecne pritožbene navedbe.

5Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o ugotovitvi vrednosti dolžnikove nepremičnine, to je stanovanja št. 2 v pritličju in kletni prostor št. 2 na K.u. 4 v M., potem, ko je tržno vrednost obravnavane nepremičnine na dan 23. 8. 2013 predhodno ocenila od sodišča postavljena sodna izvedenka – cenilka za gradbeništvo V. S. Prvostopenjsko sodišče je (tudi) dolžnika pozvalo, da se o cenilnem poročilu izjavi, vendar, ker ta v postavljenem roku nanj ni podal pripomb, niti se ni izjavil ali zahteval njegovo dopolnitev, je sodišče sledilo navedeni cenitvi.

6Po oceni pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ravnalo pravilno, ko je vrednost nepremičnine ugotovilo na podlagi cenitve cenilke za gradbeništvo z dne 23. 8. 2013 (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Kot izhaja iz listin v spisu je bil dolžnik s cenilnim poročilom seznanjen (vročilnica pripeta k l. št. 67), kar pomeni, da mu je prvostopenjsko sodišče dalo možnost, da se do njega opredeli, nanj poda pripombe ali zahteva njegovo dopolnitev. Ker v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, je na njemu odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti. Tako se po določbi 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neupoštevna pokažejo vsa dolžnikova pritožbena izvajanja, s katerimi graja v cenilnem poročilu uporabljeni metodi vrednotenja nepremičnine ter ugotovljeno vrednost le te, saj iz cenilnega poročila izhaja, da je dolžnik sodeloval na ogledu nepremičnine, kjer bi lahko morebitne pripombe cenilki že osebno podal, ali pa bi na te opozoril potem, ko je prejel pisno cenilno poročilo v izjasnitev, pri čemer tudi ne gre spregledati, da je bil dolžnik pred tem tudi opozorjen, da bo cenitev podlaga za ugotovitev vrednosti njegove nepremičnine (l .št. 48). Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi, saj dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Ker je namen izvršbe v poravnavi upnikove terjatve, je potrebno tudi pri ugotovitvi vrednosti dolžnikove nepremičnine, s prodajo katere bi se upnik lahko poplačal, upoštevati splošna načela izvršilnega postopka, torej tudi načeli hitrosti (prvi odstavek 11. člena ZIZ) in ekonomičnosti postopka, ki dodatno utemeljujeta določbe, da mora dolžnik v skladu z načelom skrbnosti ravnanja morebitne pripombe na cenilno poročilo, zadržke ali ugotovitve pravočasno, v postavljenem roku, posredovati sodišču (286.a člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Izpostaviti je, da namen dokazovanja z izvedencem oziroma ugotavljanje vrednosti nepremičnine s cenilcem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. Gre namreč le za dokaz, ki je ravno tako kot ostali dokazi, podvržen dokazni oceni sodišča v skladu z 8. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo ugotovitvam v postopek pritegnjene cenilke za gradbeništvo.

9Dodati je, da ima dolžnik na podlagi četrtega odstavka 178. člena ZIZ v tem postopku možnost najpozneje v 8 dneh pred prodajnim narokom podati predlog, da sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnin, če s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin izkaže za verjetno, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.

10Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom istega zakona ter 15. členom ZIZ).

11O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).