VSL sklep I Cpg 1228/2013

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Prvostopenjsko sodišče je s sklepom zavrglo vlogo tožeče stranke z dne 20. 8. 2013.

2Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi meni, da bi sodišče vloge z dne 20. 8. 2013 ne smelo zavreči. Zahteva tudi povrnitev pravdnih stroškov.

3Pritožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na zavrženje vloge.

4Tožeča stranka je vložila dve vlogi, obe poimenovani „revizija“. Prva je bila vložena 19. 8. 2013, druga 20. 8. 2013. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo le drugo vlogo. Za takšno odločitev je navedlo dva razloga: prvi je, da je bila druga vloga vložena prepozno. Drugi je, da je ta vloga enaka prvi vlogi, to je vlogi z dne 19. 8. 2013.

5Drugostopenjska odločba je bila tožeči stranki vložena 19. 6. 2013. Od tedaj naprej je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev revizije (1. odstavek 367. člena ZPP). Tek roka je bil zaradi sodnih počitnic zadržan (1. in 3. odstavek 83. člena ZS). Ponovno je začel teči in je pretekel 20. 6. 2013, točneje konec tega dneva. Pritožba je pravilno opozorila, da torej vloga z dne 20. 8. 2013 ni bila prepozna.

6Razlog za zavrženje vloge z dne 20. 8. 2013 tudi ne more biti, da je enaka vlogi z dne 19. 8. 2013. Prvostopenjsko (in tudi drugostopenjsko) sodišče sme presojati le predpostavke za dopustnost vložitve vloge, ki se imenuje revizija (374. člen ZPP). Za vsebinski preizkus je pristojno Vrhovno sodišče RS (368. člen ZPP). Vložitev domnevno dveh enakih vlog je torej dopustna in se druge, kasnejše vloge ne sme zavreči zgolj zaradi tega, ker je enaka predhodnici.

7Vsako od obeh vlog je vložil drug odvetnik in za vsako od obeh vlog je tožeča stranka tudi predložila pooblastilo. Obe vlogi sta bili torej dopustni in skupaj sestavljata revizijo tožeče stranke.

8Ostali razlogi, kolikor jih navaja pritožba, za odločitev v tej zadevi niso pomembni.

9Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Stranka, ki se ji je primerilo naključje, mora kriti svoje stroške sama (1. odstavek 156. člena ZPP). Naključje je tudi zmotno ravnanje sodišča (enako: Betetto v: Ude/Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Ljubljana 2010, kom. k 156. členu, rš. 3). Tožeča stranka zato ne more zahtevati povrnitve svojih pritožbenih stroškov.