VSL sklep I Cp 3427/2013

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je elaborat geodetske meritve izvedenca B. K., razgrnjen na naroku na kraju samem 13. 3. 2013, primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa, in da se Geodetski upravi Republike Slovenije naloži, da se prioritetno evidentirajo spremembe v zemljiškem katastru ter v katastru stavb v skladu z razgrnjenim elaboratom. Elaborat je sestavni del sklepa.

2Tretji nasprotni udeleženec in šesta udeleženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma o stvari samo odloči. Napačna je navedba v izpodbijanem sklepu, da je bilo ob razgrnitvi elaborata nesporno ugotovljeno, da je elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. Šesta udeleženka trdi, da je lastnica stanovanja št. 5, vendar ni bila vabljena na narok, na katerem je bil razgrnjen elaborat. Ker se ni mogla izreči o elaboratu v času njegove priprave, je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. člena Ustave. Iz zapisnika naroka 13. 3. 2013 izhaja, da sta pritožnika podala vsebinske pripombe na ugotovitve v razgrnjenem elaboratu v delu, v katerem se ugotavlja lastništvo nad prostori v prvi etaži, označenih s številkami 3, 13, 9 in 12. Nihče od prisotnih ni nasprotoval njenim trditvam o lastništvu teh prostorov. Ker niti izvedencu ni bila naložena poprava elaborata, niti se izpodbijani sklep do pripomb ne opredeli, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. in iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede na to ni bilo potrebnega sporazuma strank v smislu tretjega odstavka 315. člena ZPP. Z izdajo vmesnega sklepa je bila zato storjena tudi bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je dejansko stanje ostalo zmotno in nepopolno ugotovljeno, napačno pa je bilo tudi uporabljeno materialno pravo. Elaborat je bil izdelan na podlagi podatkov zemljiške knjige in katastra ter ogleda in meritev, opravljenih 19. 12. 2012, na katerem pritožnica ni bila navzoča. Tedaj so bile vnesene nekatere želje navzočih etažnih lastnikov glede pomožnih in skupnih prostorov, ki nimajo podlage v dokumentaciji. Pritožničine navedbe na naroku 13. 3. 2013 v isti smeri so bile le skopo povzete na zapisnik. Po podržavljenju objekta je S. 25. 9. 1984 izdelalo točkovalne zapisnike o ugotovitvi vrednosti stanovanj. Iz njih izhaja tudi, kateri pomožni prostori v prvi etaži, v elaboratu označeni s številkami 1, 13, 7, 2, 9, 12, 8, 1 in 14, pripadajo posameznemu stanovanju oziroma katero stanovanje jih je uporabljalo, isti dokumenti pa so bili tudi podlaga za prenos lastninske pravice po vrnitvi zgradbe denacionalizacijskemu upravičencu. Iz točkovalnega zapisnika za stanovanje št. 9 v tretji etaži izhaja, da se shramba nahaja v sklopu stanovanja in nima pomožnega prostora v prvi etaži. Stanovanju št. 5 v lasti pritožnice po točkovalnem zapisniku pripada kletni prostor, ki je v elaboratu označen s št. 12. Prostor, označen s št. 3, sestavlja enoten prostor s prostorom, označenim s št. 13. Ob nacionalizaciji se je uporabljal kot čevljarska delavnica, kasneje pa kot pisarniški prostor in prostor za skladišče, po denacionalizaciji pa sta ga uporabljala pritožnika. Prostor št. 9 je vedno služil opravljanju dejavnosti v enotnem prostoru s št. 3 in 13. Napačne so tudi ugotovitve izvedenca glede skupnih prostorov v drugi in v tretji etaži. Gre za balkon, ki se nahaja pred enotama št. 1 in 4 in ki ne pripada tema enotama.

3Druga in tretja udeleženka v odgovorih na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Zatrjevane kršitve postopka, povezane z neseznanitvijo šeste udeleženke o procesnih dejanjih, niso podane. Kot izhaja iz njenih navedb v postopku, je pravna naslednica tretjega nasprotnega udeleženca. Ta je bil 3. 11. 2009 obveščen o postopku za vzpostavitev etažne lastnine na podlagi po uradni dolžnosti pridobljenega podatka, da je lastnik nepremičnine, vpisane v podvl. št. 18/8 k. o. X., preden je bil postavljen izvedenec geodetske stroke. Tretji nasprotni udeleženec je bil obveščen tudi o ogledu stavbe, ki ga je 19. 12. 2012 opravil izvedenec. Na narok, ki ga je zatem 13. 3. 2013 opravilo sodišče, sta prišla tako tretji nasprotni udeleženec kot šesta udeleženka in sodišču sporočila, da je tretji nasprotni udeleženec lastninsko pravico prenesel na hčer. Odtlej je pritožnica v postopku obravnavana kot udeleženka.

6Postopek vzpostavitve etažne lastnine je od 17. 11. 2009 zaznamovan v zemljiški knjigi. Že zato, ker ni izkazano, da bi do zemljiškoknjižnega prenosa lastninske pravice na pritožnico prišlo pred zaznambo postopka, z opustitvijo vabljenja šeste udeleženke na narok in z neseznanitvijo elaborata pred narokom v danih okoliščinah ni bila storjena niti kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, niti ni bil kršen 22. člen Ustave.

7Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Podlaga za izdajo vmesnega sklepa je podana v šestem odstavku 23a. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljiška k stavbi (v nadaljevanju ZVEtL). Predpostavka za izdajo vmesnega sklepa ni soglasje udeležencev, ampak presoja sodišča, da je pripravljena strokovna podlaga primerna za izvedbo katastrskega vpisa.

8Neutemeljeni so tudi očitki o procesnih, dejanskih in materialnopravnih pomanjkljivostih izpodbijanega sklepa, povezanih z neupoštevanjem pripomb pritožnikov o pripadnosti posameznih prostorov bodisi pritožnikoma bodisi vsem etažnim lastnikom. Z izpodbijanim sklepom se ne ugotavlja oziroma odloča o lastninskem položaju posameznih delov stavbe. Opravljena je le presoja, ali je elaborat geodetske meritve primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. V kataster stavb se sicer poleg dejanskih podatkov o stavbi oziroma delu stavbe (1) vpisujejo tudi podatki o lastniku, vendar kataster ni temeljna evidenca o lastninskem stanju nepremičnine oziroma dela nepremičnine (prvi odstavek 4. člena in prvi odstavek 75. člena ZEN (2)). Odločanje o lastninskem položaju bo – ob upoštevanju domnev, ki veljajo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine na podlagi ZVEtL – predmet odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine.

9Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo tretjega nasprotnega udeleženca in šeste udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Po prvem odstavku 73. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) se v kataster stavb vpišejo identifikacijska oznaka, lastnik, upravljavec, lega in oblika, površina, dejanska raba ter številka stanovanja ali poslovnega prostora.

(2) Prim. tudi določbe Pravilnika o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/2012), ki določajo obvezne sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb.