VSL sodba II Cp 229/99

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Okrajno sodišče v Trbovljah je na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je podal upnik zaradi plačila zapadle RTV naročnine, izdalo sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnica pravočasno ugovarjala. Postopek se je nadaljeval v pravdi, v kateri je sodišče z izpodbijano sodbo zahtevku tožeče stranke ugodilo in pustilo sklep o izvršbi pod opr.

št. I 97/01330 z dne 6.2.1998 v točkah 1. in 3. v celoti v veljavi ter je toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov.

Zoper sodbo je tožena stranka v roku vložila pritožbo, v kateri je navajala, da je že v ugovoru pojasnila, zakaj RTV naročnine ne more poravnati in dne 22.2.1998 zaprosila RTV za odjavo TV sprejemnika, česar RTV Slovenija ni storila. Sprejemnik je vrgla v smeti in tako ni mogla predložiti potrdila servisa, da je aparat uničen. Da je potrdilo potrebno, ni vedela, vendar če bi bila s tem seznanjena, bi gotovo pravilno ravnala. V nadaljevanju predlaga oprostitev tega plačila zaradi težkega življenjskega položaja.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče po preizkusu izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb tožene stranke, ocenjuje, da so ugotovitve prvostopenjskega sodišča pravilne in prepričljivo utemeljene.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožena stranka ni dokazala, da je sprejemnik neraben oz. uničen, saj ni predložila niti predpisanega potrdila pooblaščenega servisa o nerabnosti sprejemnika, niti ga ni odjavila na drug način. To pa je storila nesporno zgolj z dopisom šele dne 22.2.1998 in sicer po prejetju sklepa o izvršbi, s katerim ji je bilo naloženo plačilo RTV naročnine za obdobje od septembra 1996 do vključno januarja 1997. Glede na to, da je tožena stranka sprejemnik odjavila na način, ki ne zadošča predpisom in šele po obdobju, za katerega dolguje RTV naročnino, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna poravnati zapadlo RTV naročnino za preteklo obdobje, kot izhaja iz predloga za izvršbo.

Pritožbena navedba tožene stranke, da je prej že odvrgla sprejemnik v smeti in ni mogla naknadno priložiti potrdila servisa in tudi ni vedela, da je to potrebno, sicer bi to storila, ni utemeljena, saj je vedela glede na to, da ima že od 4.3.1993 prijavljen TV sprejemnik, da je dolžna mesečno plačevati RTV naročnino in da bi morala RTV Slovenijo na nek ustrezen način obvestiti o tem, da nima več sprejemnika, sicer bo še dobivala račune za naročnino. Tožena stranka pa tožeče stranke ni na noben način obvestila, da je njen TV sprejemnik že od septembra 1996 neraben oz. uničen.

Pri preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobenih morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava na kar je potrebno paziti po uradni dolžnosti in je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (čl. 368 ZPP/77).