VSL sodba I Cpg 308/2013

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 654,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo naslednji dan po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu (1. in 2. točka izreka) potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 207830/2011 z dne 28.12.2011 ostane v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek 4.000,00 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 500,00 EUR od 18.5.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 1.6.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 15.6.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 29.6.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 13.7.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 27.7.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 10.8.2011 dalje do plačila, zneska 500,00 EUR od 24.8.2011 dalje do plačila, ter izvršilne stroške v znesku 98,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.1.2012 dalje do plačila (1. točka izreka); v preostalem delu (kar se tiče obrestnega dela tožbenega zahtevka) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati pravdne stroške v višini 712,96 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da pobotnemu ugovoru toženke v celoti ugodi, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 207830/2011 pa v celoti razveljavi oziroma podrejeno, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi, priglašene stroške pa naj v celoti naloži toženki. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba je delno utemeljena.

5Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da iz vpogleda v Poslovni register izhaja, da je toženka M., d.o.o., dne 26.2.2013 spremenila firmo, ki se sedaj glasi N., d.o.o. Prav tako je spremenila tudi svoj poslovni naslov (xxx), saj se je pred tem družba nahajala na naslovu yyy. Ker identiteta toženke ni sporna in gre še vedno za isto pravno osebo, je pritožbeno sodišče sámo in po uradni dolžnosti popravilo označbo stranke in njen poslovni naslov.

6V konkretni zadevi se je postopek začel na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 20.12.2011. Po ugovoru z dne 9.1.2012 je izvršilno sodišče s sklepom z dne 20.2.2012 sklep o izvršbi VL 207830/2011 z dne 28.12.2011 razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj (1. točka izreka), in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Novem mestu (2. točka izreka). Po pozivu tožnice s strani sodišča prve stopnje dne 11.5.2012 je tožnica dne 18.5.2012 vložila dopolnitev tožbe, ki jo je toženka prejela dne 24.5.2012, skupaj s pozivom, da lahko nanjo odgovori v roku 8 dni. Toženka je nato sodišču prve stopnje šele dne 6.8.2012 poslala dopis s predlogom rešitve spora majhne vrednosti in izjavo A. Z., torej po poteku zakonskega prekluzivnega roka 8 dni (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 718). V tej vlogi je navajala, da je pripravljena prevzeti del obveznosti, ki jih ima tožnica do A. Z., s.p., in tožnici predlagala, da vse tri stranke podpišejo medsebojno asignacijo. Tudi tožnica je nato dne 10.8.2012 vložila pripravljalno vlogo, v kateri je navedla, da terjatve do A. Z., s.p., ne priznava. Toženka je nato na naroku dne 6.9.2012 pojasnila, da je dne 5.9.2012 sklenila pogodbo o odstopu terjatve s A. Z., s.p., na podlagi katere je prevzela terjatev do tožnice; s pripravljalno vlogo, ki jo je v spis predložila istega dne, pa je v zvezi s tem dejstvom postavila procesni pobotni ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, pri čemer pripravljalnih vlog toženke z dne 6.8.2012 in z dne 5.9.2012 in pripravljalne vloge tožnice z dne 10.8.2012 v skladu s 453. členom ZPP ni upoštevalo.

7Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da se po 1. odstavku 458. člena ZPP odločba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker pa postopanje sodišča prve stopnje s tem, ko ni obravnavalo pobotnega ugovora toženke (3. odstavek 324. člena v zvezi s 3. odstavkom 319. člena ZPP), lahko predstavlja bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, se je pritožbeno sodišče kljub temu spustilo v presojo morebitne kršitve 453. člena ZPP in s tem povezanega vprašanja prekluzij v postopku v sporih majhne vrednosti.

8Pritožba neutemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje o neupoštevanju pobotnega ugovora, prvič uveljavljenega s pripravljalno vlogo z dne 5.9.2012, predloženo na naroku dne 6.9.2012. Sodišče prve stopnje namreč pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Procesni pobotni ugovor sicer predstavlja uveljavljanje procesualnega zahtevka, pri čemer iz 2. odstavka 337. člena ZPP izhaja, da ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Ne glede na to pa je toženec dolžan vsa relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navesti že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP. Drugače povedano: do konca glavne obravnave uveljavljani pobotni ugovor sodišče prve stopnje mora dopustiti, pri čemer pa sme v zvezi z njim upoštevati le tista dejstva in dokaze, ki jih je toženec predložil v vlogah iz 451. in 452. člena ZPP (tako tudi VSL sodba in sklep I Cpg 1053/2007 z dne 7.5.2008). V konkretnem primeru je toženka vlogo, s katero je navajala dejstva in dokaze v zvezi s podanim pobotnim ugovorom uveljavljala šele na naroku in v pripravljalni vlogi z dne 5.9.2012, torej oboje po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog v postopku v sporih majhne vrednosti (453. člen ZPP). Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo in odločilo o procesnem pobotnem ugovoru, podanim po izteku vseh zakonskih prekluzivnih rokov, predvidenih v postopku v sporih majhne vrednosti, kar pomeni, da je njegova odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka upoštevajoč tudi preizkus izpodbijane sodbe s strani pritožbenega sodišča po uradni dolžnosti povsem pravilna.

9Pritožba pa pravilno opozarja, da je v tarifni številki 3100 ZOdvT predvideno, da se nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine všteje v nagrado za postopek na prvi stopnji, če le-ta poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da tožnici povrne 98,24 EUR izvršilnih stroškov (od tega 40,00 EUR sodne takse), kar pomeni, da ji je priznalo 58,24 EUR nagrade za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine (skupaj z DDV). Prav tako ji je priznalo tudi 712,96 EUR pravdnih stroškov, od tega nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v višini 159,00 EUR, torej v celoti in ne da bi upoštevalo, da se nagrada tožnici v okviru priznanih izvršilnih stroškov (za sestavo predloga za izvršbo) všteje v odmerjeno nagrado za postopek. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno – v 3. točki izreka - ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP sklep o stroških spremenilo tako, da je znesek priznanih stroškov znižalo za 58,24 EUR, torej je toženki naložilo, da tožnici v roku 15 dni povrne pravdne stroške v višini 654,72 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila; v preostalem delu (1. in 2. točka izreka izpodbijane sodbe) pa je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10Ker je toženka uspela zgolj v minimalnem delu svoje pritožbe (kar se tiče pravdnih stroškov), je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP odločilo, da sama krije pritožbene stroške. Prav tako tudi tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj njen odgovor ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in v tem smislu ni bil potreben.

11V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.