VSL sklep I Cpg 289/2010

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 1. odst. Izreka spremeni tako, da se ta odslej glasi:
„Priči I. P., se priznajo potni stroški v višini 56,10 EUR, ki mu jih je dolžna plačati tožeča stranka v roku 8 dni od prejema tega sklepa. Zahtevek za povračilo stroškov izgubljenega zaslužka v višini 244,15 EUR se zavrne.“

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom priči I. P., priznalo in odmerilo stroške v višini 300,25 EUR, ki naj bi mu jih plačala tožeča stranka v roku 8 dni od prejema sklepa (1. odst. izreka), v presežku pa je zahtevek za povračilo stroškov zavrnilo (2. odst. izreka).

Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da priči ne prizna priglašenih stroškov izgubljenega zaslužka v višini 244,15 EUR.

Tožena stranka in I. P. na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je po predlogu tožeče stranke povabilo na zaslišanje na glavno obravnavo dne 03. 11. 2009 kot pričo I. P.. Ta je priglasil potne stroške za 160 km po 0,37 EUR/km, stroške obroka 10,00 EUR in izgubljeni zaslužek za 5 ur po urni postavki 45,00 EUR + 20 % DDV.

Prvostopno sodišče je priči priznalo priglašene potne stroške v višini 56,10 EUR ter izgubljeni zaslužek v višini 244,15 EUR. V preostalem delu je zahtevek za povračilo stroškov zavrnilo.

Pritožnikovi očitki prvostopnemu sodišču, da je brez pravne podlage priznalo priči izgubljeni zaslužek na podlagi cenika storitev družbe I d.o.o. in računa z dne 17. 09. 2009, iz katerega izhaja, da ta družba zaračunava drugim storitve investicijskega svetovanja v višini 45,00 EUR/h s pribitkom 8,5 % DDV, so utemeljeni.

Po določbi 1. odstavka 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 15/2003; Pravilnik) imajo zaposleni pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela zaradi vabila za pričo. Izgubljeno nadomestilo plače ni enako znesku, ki ga družba prejme za storitve, ki bi jih na trgu zanjo opravila ta priča. Pravilnik namreč ne govori o izgubljenem zaslužku družbe, v kateri ta priča dela, temveč o nadomestilu plače, ki bi jo prejela priča, v kolikor ne bi bila odsotna z dela zaradi zaslišanja na sodišču. Prvostopno sodišče torej ni imelo podlage za odmero stroškov na podlagi priglašenega cenika storitev družbe I d.o.o..

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pričo pozvalo, da predloži tudi plačilne liste, iz katerih bo izhajala višina urne postavke njenega zaslužka v podjetju, v katerem dela, vendar priča oziroma podjetje teh listov nista predložila (2. odst. 12. člena Pravilnika). S tem pa je onemogočilo odmero nadomestila plače v skladu z določili Pravilnika.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je priči priznalo le potne stroške v višini 56,10 EUR, zahtevek za povračilo izgubljenega zaslužka v višini 244,15 EUR pa je zavrnilo.