VDSS sklep Psp 705/2007

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. odstavka 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) postopek ustavilo. Tožeča stranka oziroma njen pooblaščenec se prvega naroka za glavno obravnavo ni udeležil, v smislu omenjene določbe ZDSS-1 je posledica neopravičenega izostanka tožnika z naroka fikcija, da je tožbo umaknil.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/2007 - ZPP), ki se v postopku v socialnih sporih uporablja subsidiarno na podlagi 19. člena ZDSS-1 po pooblaščencu pritožil tožnik in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje drugostopne sodne odločbe do plačila. Navaja, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so razlogi nejasni in v nasprotju z listinami v spisu. Sodišče neutemeljeno ni upoštevalo tožnikovega predloga za preložitev obravnave, razpisane za 06.04.2007 (pravilno: 06.07.2007). Zmotno je štelo, da nujna zadržanost pooblaščenca in selitev sedeža pisarne ni opravičljiv razlog za izostanek. Pooblaščenec je selitev pisarne sporočil Odvetniški zbornici, kar dokazuje resničnost njegovih navedb. Sklep tudi nima razlogov o bistvenih dejstvih, da je bila odvetnica N.J. v času razpisane obravnave v bolniškem staležu ter, da je pooblaščencu tožnika odvetniški kandidat dne 28.06.20027 nepričakovano odpovedal delovno razmerje.

Pritožba ni utemeljena.

Dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo. V okviru preizkusa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tako materialno kot postopkovno pravo pravilno uporabilo.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih vsebuje več določb, katerih namen je, da sodišču omogoči, strankam pa zagotovi hitro postopanje ter odločitev o pravicah, obveznostih in pravnih koristih nosilcev pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti brez nepotrebnega zavlačevanja. ZDSS-1 je v 28. členu določil strožje sankcije za neaktivnost strank v postopku. Sankcije za neaktivnost tožeče stranke določa 2. odstavek 28. člena ZDSS-1, ki neaktivnost tožnika, zaradi neudeležbe na poravnalnem naroku ali na prvem naroku za glavno obravnavo sankcionira s fikcijo, da je tožbo umaknil. Fikcija umika tožbe velja pod pogojem, da so izpolnjene tudi obveznosti, ki jih ZDSS-1 nalaga v 5. in 6. odstavku 28. člena. Stranka mora biti pravilno vabljena in ne smejo biti izkazani upravičeni razlogi za izostanek oziroma ne smejo obstajati splošno znane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče je stranko v vabilu na narok dolžno opozoriti na posledice izostanka.

Iz sodnega spisa (list št. 9) izhaja, da sta bila tako tožnik kot njegov pooblaščenec pravilno vabljena, v 2. odstavku 2. točke vabila je opozorilo na fikcijo umika tožbe, če bo tožeča stranka brez upravičenih razlogov izostala s prvega naroka za glavno obravnavo. Vročilnici, priloženi vabilu, dokazujeta, da sta tožnik in njegov pooblaščenec vabilo na prvi narok za glavno obravnavo v redu in pravočasno, kot nalaga 2. odstavek 280. člena ZPP, prejela, saj je od prejema vabila tožnika dne 07.06.2007 do 06.07.2007, to je do dneva, na katerega je bila razpisana obravnava, poteklo več kot 15 dni, od prejema vabila pooblaščenca pa še tri dni več.

Pred obravnavo, razpisano ob 10. uri in 15 minut je sodišče prve stopnje ob 9. uri in 35 minut po telefaxu prejelo predlog tožnikovega pooblaščenca za preložitev, ki ga je utemeljil z nujno zadržanostjo zaradi selitve sedeža pisarne. Kot dodatni razlog odsotnosti z naroka je sodišču sporočil nujno zadržanost tožnika, nemožnost, da pooblastilo v smislu 4. točke 1. odstavka 95. čl. ZPP prenese na drugega odvetnika ter nenadno odpoved delovnega razmerja odvetniškega kandidata, zaposlenega pri pooblaščencu. Za navedbe ni predložil nobenih dokazil, tudi sicer pa razlogi za zadržanost, ki jih pooblaščenec navaja, po prepričanju sodišča druge stopnje niso opravičljivi. Nobenega utemeljenega razloga in tudi ne splošno znane okoliščine ni, ki bi izkazovala, da je bila selitev pisarne tožnikovega pooblaščenca možna izključno v času razpisane glavne obravnave in da o tem pooblaščenec sodišča ni mogel že prej seznaniti ter tudi predložiti ustreznih dokazil. Z ničemer ni izkazana nujna osebna zadržanost tožnika, možnost nadomeščanja oziroma prenosa pooblastila na drugega odvetnika pa ni vezana izključno na določenega odvetnika. Odpoved delovnega razmerja odvetniškega kandidata prav tako ne pomeni, da je bilo tožniku oziroma pooblaščencu objektivno nemogoče sodelovati na razpisani glavni obravnavi. Upravičene razloge za izostanek je stranka dolžna izkazati, tožnik oz. pooblaščenec pa predlogu, poslanem neopravičljivo pozno, tudi nista priložila nobenih dokazil, s katerimi bi utemeljila opravičeno odsotnost.

Ker razlog odsotnosti ni opravičljivo izkazan je sodišče prve stopnje postopek, zaradi fikcije umika tožbe, na podlagi 3. odstavka 188. člena ZPP, s sklepom zakonito ustavilo.

Neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo.

Posledica zavrnitve pritožbe je v skladu s 1. odstavkom 165. člena in v povezavi s 154. členom ZPP sklep sodišča druge stopnje, da tožnik sam trpi pritožbene stroške.