VSRS Sodba VIII Ips 237/2013

Revizija se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala o tožniku dne 5. 12. 2011. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za ugotovitev obstoja tožnikovega delovnega razmerja do dneva zaključka obravnave pred sodiščem, zahtevek za razveljavitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tehnologa z dne 22. 12. 2011, zahtevek za plačilo razlike plače do mesečnega bruto zneska 2.441,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto razlik in zahtevek za plačilo odškodnine zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi v znesku 52.405,20 EUR. Kot neutemeljen je sodišče zavrnilo tudi podredni zahtevek za plačilo bruto plače v znesku 2.441,54 EUR mesečno, vse od 21. 12. 2011 dalje.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bil zaradi ukinitve delovnega mesta vodje skupine vzdrževanja podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi na drugem ustreznem delovnem mestu, to je delovnem mestu tehnologa, ki jo je tožnik podpisal in da tožnik, kot starejši delavec, ni izpolnil pogojev za ohranitev plače, kot jo je prejemal na delovnem mestu vodje skupine vzdrževanja, ker ni pristal na sporazum o prenehanju zaposlitve ob izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev.

3Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo in se v njej sklicuje na vse revizijske razloge. Navaja, da se za delovno mesto tehnologa v VI. tarifnem razredu zahteva višješolska izobrazba s predvidenim 21. plačnim razredom, z aneksom k pogodbi o zaposlitvi pa je bil tožnik na delovnem mestu vodje vzdrževanja uvrščen v VIII. tarifni razred, za katerega se zahteva magisterij ali specializacija po končanem izobraževanju, na podlagi tega pa je bil tožniku priznan 31. plačni razred. Navaja, da je za presojo ustreznosti nove zaposlitve pomembna uvrstitev delovnega mesta v tarifni razred v pogodbi o zaposlitvi, ne pa formalna opredelitev delovnega mesta v aktu o sistemizaciji. Tako zaposlitev na delovnem mestu tehnologa za tožnika ni bila ustrezna. Sicer pa navaja, da potreba po delih vodje vzdrževanja pri toženi stranki ni prenehala. Ukinitev tožnikovega delovnega mesta zato pomeni zgolj navidezni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tudi sicer je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje vzdrževanja z oznako 032, tožena stranka pa mu je podala odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vodje skupine vzdrževanja z oznako 16, to je za drugo delovno mesto. Sicer pa sodišče ni preverjalo zatrjevanega upada prodaje tožene stranke in slabšanja ekonomskih rezultatov poslovanja, kar pa tudi sicer ni moglo vplivati na obseg vzdrževalnih del. Dejansko je tožnik tudi po sporni odpovedi opravljal enako delo v nezmanjšanem obsegu, kot pred sporno odpovedjo. Tožena stranka je podala sporno odpoved izključno zato, da bi tožniku zmanjšalo osnovno plačo, kar ne more biti utemeljen poslovni razlog. Prereka ugotovitve sodišča, da podpis nove pogodbe o zaposlitvi pod pretnjo sicer nezakonite odpovedi oziroma izgube zaposlitve ne pomeni prisile oziroma nedopustne grožnje, ki se upošteva kot napaka volje pri sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi. Sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z določbami 63. člena kolektivne pogodbe za kovinsko industrijo, to je za toženo stranko veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti, v zvezi z zavrnitvijo zahtevka glede višine plače oziroma varstva plače starejšega delavca. Tožena stranka je ne glede na te določbe tožniku ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za mnogo nižjo plačo, čeprav je tožnik predlagal sklenitev sporazuma, da se bo ob nespremenjeni plači upokojil ob izpolnitvi minimalnih pogojev za upokojitev, tožena stranka pa je pri tem neutemeljeno vztrajala pri sporni sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 79. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) na točno določen datum, ki pa ob spremembi pogojev ne zagotavlja dejanske izpolnitve pogojev za upokojitev.

4Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala, da sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

5Revizija ni utemeljena.

6Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizija ni dovoljena (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni določno opredelil. Kolikor navaja, da potreba po delih pod pogoji njegove pogodbe o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala, da je šlo med poimenovanji vodje vzdrževanja in vodje skupine vzdrževanja za dve različni delovni mesti, da sodišče ni preverjalo zatrjevanega upada prodaje proizvodov in slabšanja ekonomskih rezultatov tožene stranke, da je tudi po sporni odpovedi tožnik opravljal enaka dela in da sodišče ni pravilno ugotovilo števila delavcev, ki jim je bila pri toženi stranki odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, te navedbe pomenijo poskus uveljavljanja zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Zato sodišče teh navedb in zgolj pavšalnih trditev o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka ni moglo upoštevati.

8Na podlagi prve alineje prvega odstavka 88. člena ZDR je podan poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, če preneha po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Na podlagi tretjega navedenega člena mora delodajalec ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponuditi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, če ima tako delovno mesto prosto. Kot ustrezno delovno mesto oziroma ustrezna zaposlitev se na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZDR šteje zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in če gre za zaposlitev za čas, kot je bil dogovorjen v prejšnji pogodbi o zaposlitvi. Zagotavljanja nespremenjene višine plače pri tem ZDR ne šteje za opredelilni element ustreznosti druge zaposlitve. Če delavec sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga.

9Ob ponudbi druge ustrezne zaposlitve je tudi starejši delavec, kot je bil tožnik, izvzet iz varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (druga alineja drugega odstavka 114. člena ZDR). Pač pa Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije, kot za toženo stranko veljavna KP dejavnosti (Ur. l. RS, št. 108/2005 s spremembami), v drugem in četrtem odstavku 63. člena določa, da mora biti starejšemu delavcu, ki zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov sklene pri istem delodajalcu novo pogodbo o zaposlitvi, s katero je predvidena nižja plača, zagotovljeno, da bo prejemal nominalni znesek plače iz prejšnje pogodbe, dokler plača za delo po novi pogodbi zaradi splošnega povečanja plač pri delodajalcu ne bo dosegla tega zneska. Pri tem je pogoj za uresničitev pravice delavca do navedenega varstva plače sočasen podpis sporazuma med delavcem in delodajalcem, da se bo delavec upokojil ob izpolnitvi minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine.

10Sodišče je sprejelo izpodbijano sodbo na podlagi naslednjih dejanskih ugotovitev:

- Tožnik je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodje vzdrževanja s številčno opredelitvijo delovnega mesta 032, za katero se je v aktu o sistemizaciji delovnih mest iz novembra 2003 zahtevala strokovna izobrazba VI. stopnje. Nazadnje je bila tožniku v pogodbi o zaposlitvi določena plača na podlagi razvrstitve v VIII. tarifni razred, v 30. plačnem razredu.

- V januarju 2011 je bila pri toženi stranki sprejeta in uveljavljena nova sistemizacija delovnih mest, v kateri je bilo tožnikovo delovno mesto pod zaporedno št. 16 poimenovano: vodja skupine za vzdrževanje. Ker se vsebina tega delovnega mesta in pogoji za njegovo zasedbo v primerjavi z opredelitvijo delovnega mesta vodje vzdrževanja v prejšnjem aktu o sistemizaciji ni spremenila, je sodišče ugotovilo, da je šlo vsebinsko za isto delovno mesto, to je, da je šlo pri sporni odpovedi za odpoved pogodbe o zaposlitvi na tožnikovem mestu.

- V mesecu novembru 2011 je uprava tožene stranke sklenila ukiniti delovno mesto vodje skupine za vzdrževanje tako, da je vodstvena dela prevzel nadrejeni vodja tehnike, operativna tehnološka dela, ki jih je delno že na podlagi prejšnje pogodbe o zaposlitvi tudi opravljal tožnik, pa so bila opredeljena kot delovne naloge tehnologa.

- Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu vodje skupine za vzdrževanje je tožena stranka tožniku ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto tehnologa, za katero se je v sistemizaciji prav tako zahtevala strokovna izobrazba VI. stopnje, to je strojni inženir ali drug poklic tehnične stroke, s tem da je bila plača v novi pogodbi o zaposlitvi določena na podlagi VI. tarifnega razreda. Tožnik je novo pogodbo o zaposlitvi podpisal, s tem da sodišče predstavitve tožene stranke, da bo ostal brez zaposlitve, če ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, ni štelo za nedovoljeno grožnjo, ki bi lahko vplivala na veljavnost podpisa pogodbe.

- Pred podpisom nove pogodbe o zaposlitvi je tožena stranka tožniku, kot starejšemu delavcu, posredovala pisni predlog sporazuma v smislu 63. člena KP dejavnosti o zadržanju nespremenjene višine plače do upokojitve ob sporazumni razvezi pogodbe o zaposlitvi z dnem izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev tožnika s 23. 5. 2013, vendar tožnik tega sporazuma ni podpisal.

- Po podpisu nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu tehnologa je bilo dogovorjeno kako bo tožnik opravljal dela tehnologa, hkrati pa mu je bilo odrejeno delo, kjer so sicer opravljali delo drugi tehnologi.

11Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku. Neposredno je šlo za organizacijski razlog v posledici ukinitve delovnega mesta vodje skupine za vzdrževanje in razporeditve del tega delovnega mesta delno na delovno mesto vodje tehnike (vodstveno organizacijska dela), delno pa med dela delovnega mesta tehnologa (operativna tehnološka dela).

12Glede na to, da se za delovno mesto tehnologa zahtevajo v bistvu enaki pogoji strokovne izobrazbe, kot za delovno mesto vodje skupine za vzdrževanje (VI. stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri) in da je šlo tudi na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi za zaposlitev za nedoločen čas, je sodišče utemeljeno presodilo, da je tožena stranka tožniku ponudila v podpis novo pogodbo za ustrezno zaposlitev. Pri tem je sodišče utemeljeno presodilo, da predočenje, da bo ostal tožnik brez zaposlitve, če ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi ne podpiše, ne pomeni nedopustne sile ali grožnje, zaradi katere bi bil podpis te pogodbe s strani tožnika izpodbojen oziroma neveljaven. Hkrati je sodišče utemeljeno štelo, da se ustreznost delovnega mesta iz nove pogodbe o zaposlitvi presoja na podlagi zahtev delovnega mesta iz akta o sistemizaciji delovnih mest, ne pa na podlagi primerjave obračunskih osnov plače med obema delovnima mestoma.

13Ker je tožnik odklonil podpis dogovora o prenehanju delovnega razmerja ob izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev, ki se je lahko štel za dogovor v smislu določb četrtega odstavka 63. člena za toženo stranko veljavne KP dejavnosti in hkrati ni izkazal s svoje strani podpisane izjave, da ob izpolnitvi minimalnih pogojev za starostno upokojitev odpoveduje pogodbo o zaposlitvi ob pogoju, da mu tožena stranka dotlej izplačuje zneskovno nespremenjeno plačo, je sodišče utemeljeno presodilo, da ob podpisu nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto tehnologa ni bil upravičen do nespremenjene višine plače iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

14Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 398. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.