VDSS sodba Psp 226/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 4. 2010 in št. ... z dne 21. 9. 2009 in se ji prizna najmanj 50% telesna okvara.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnica, ki izpostavlja, da jo invalidska komisija I. stopnje dne 16. 8. 2009 ni osebno pregledala. Navedbe tožene stranke niso bile objektivno ugotovljene kot to navaja sodišče prve stopnje. Mnenju sodnega izvedenca ni mogla oporekati, ker je bila zelo bolna, zaradi česar se je sodišču tudi opravičila. Navaja, da je njen lečeči ortoped njen primer dal v ponovno obravnavo invalidski komisiji. Tudi zato meni, da odločitev ni pravilna.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 9. 4. 2010, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo št. ... z dne 21. 9. 2009. S slednjo je bilo odločeno, da tožnica nima pravice do invalidnine za 30% telesno okvaro, nastalo dne 30. 6. 2009 zaradi poškodbe izven dela.

Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Ta v 143. členu določa, da je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljenju življenjski potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. V 144. členu je določeno, da pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30 %, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo oziroma za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. Kot telesne okvare se upoštevajo le telesne okvare, ki so kot take določene v Sporazumu o seznamu telesnih okvar (Seznam, Ur. l. SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, tako na podlagi listin v sodnem in upravnem spisu, kot s pomočjo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca zdravnika specialista ortopeda prim. mag. A.A.. Pri tožnici gre za stanje po več kosovnem zlomu v področju kirurškega vratu leve nadlahtnice, odprti repoziciji in osteosintezi, za kar je pri tožnici podana omejena gibljivost leve rame po operaciji dne 16. 6. 2008, zaradi poškodbe le te dne 4. 6. 2008. Sodni izvedenec je ocenil, da je do končanja postopka pri toženi stranki dne 9. 4. 2010 bila omejena gibljivost ramenskega sklepa tožnice, pri čemer je ohranjena abdukcija pod horizontalo, kar predstavlja 30% telesno okvaro po poglavnu VI/B točka 8 c Seznama telesnih okvar. Podlaga za oceno so bile predložene meritve ortopeda. Kakor je pritožbeno sodišče že navedlo pridobi zavarovanec pravico do invalidnine za telesno okvaro v primeru bolezni ali poškodbe izven dela, če je ta najmanj v višini 50 % in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne. Pri tožnici je podana 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato ne izpolnjuje zakonskih pogojev za priznanje invalidnine.

Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje v zadostni meri izvedlo dokazni postopek s pridobitvijo pisnega izvedenskega mnenja specialista ortopeda. Tožnica ima glede telesnih okvar izključno ortopedske težave. Izvedenskemu mnenju v postopku pred sodiščem prve stopnje ni nasprotovala, čeprav bi to lahko storila sama ali po pooblaščencu, zato pritožbeno sodišče njeni pritožbeni navedbi v zvezi z navedenim ne more slediti. Pritožbeno sodišče kljub dejstvu, da niti invalidska komisija I. stopnje niti sodni izvedenec tožnice nista osebno pregledala, nima nobenega razloga, da ob izčrpnem pojasnilu, podkrepljenim z vsemi meritvami, izvedenskemu mnenju ne bi sledilo. Pritožnica v pritožbi ne navede ničesar takega, kar bi pritožbeno sodišče prepričalo v nasprotno, to pa ne izhaja niti iz priloženih izvidov.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.