VSM sklep I Ip 952/2013

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi I 985/2013 z dne 8. 10. 2003 in zavrglo predlog za izvršbo, po tem ko je ugotovilo, da upnica na dan vložitve izvršilnega predloga (3. 6. 2003) ni več obstajala, saj je bila že 2. 6. 2003 izbrisana iz sodnega registra, navedene pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti.

2Zoper takšno odločitev se pritožuje upnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter kršitve procesnih določb. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa tako, da ostane sklep o izvršbi v veljavi, oziroma podredno za njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasni, da je bila upnica H.K.S.P. p.o. 2. 6. 2003, dan pred vložitvijo izvršilnega predloga, izbrisana iz sodnega registra, ker je bila pripojena k drugi pravni osebi, to je k Zvezi H.K.S.S. p.o. Kot prevzeta družba je dejansko prenehala obstajati, niso pa prenehale njene pravice in obveznosti, niti ni prenehalo obstajati njeno premoženje. Prevzemna družba je postala univerzalna naslednica prevzete družbe in je posledično vstopila tudi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prej H.K.S.P. p.o. Na tej podlagi je sodišče prve stopnje zmotno opredelilo status upnice ob vložitvi predloga za izvršbo. Nadalje meni, da je mogoče to pomanjkljivost odpraviti, zato bi moralo sodišče prve stopnje po prvem odstavku 81. člena Zakona o pravdnem postopku(v nadaljevanju ZPP) pozvati upnico k sporočitvi pravnega naslednika H.K.S.P. p.o. Šele, če upnica v po sodišču določenem roku potrebnih aktivnosti ne bi izvedla, bi lahko sodišče izvršilni predlog zavrglo. Priglaša pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ter ugotovilo, da je pritožba utemeljena, vendar ne iz razlogov navedenih v pritožbi, temveč ugotovljenih v okviru uradnega preizkusa.

5Sodišče prve stopnje je za izterjavo 1.492,82 EUR s pripadki dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi z dne 8. 10. 2003 je postal pravnomočen 13. 11. 2003. Pravna naslednica upnice je z vlogo z dne 21. 12. 2012 pojasnila, da je bila upnica H.K.S.P. že pred vložitvijo predloga za izvršbo pripojena k Zvezi H.K.S.P.S. p.o. ter v tej posledici tudi izbrisana iz sodnega registra. Zveza H.K.S.S. p.o. se je kasneje preoblikovala v K.Z., zadrugo za pospeševanje gospodarskih koristi članov z.b.o. Sodišče prve stopnje je na podlagi obvestila ter v zvezi s 24. členom ZIZ 28. 2. 2013 izdalo sklep o spremembi upnika. Dolžnik je po pooblaščencu 18. 3. 2013 vložil predlog za obnovo postopka. Opozoril je, da upnica v postopku izdaje sklepa o izvršbi ni več obstajala, zato ni mogla biti stranka v postopku. Sodišče prve stopnje navedenega predloga ni obravnavalo, temveč je po uradni dolžnosti z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi in predlog za izvršbo zavrglo. Upnik se s slednjim ne strinja.

6V predlogu za izvršbo je bila kot upnica označena pravna oseba, ki v času vložitve predloga ni več obstajala. Ni šlo za to, da bi bil upnica napačno ali pomanjkljivo označena, marveč za to, da je bil kot upnica navedena oseba, ki ne more biti stranka. Stranka je nekoč imela pravno subjektiviteto, vendar jo je pred vložitvijo predloga za izvršbo izgubila. Po ustaljenem stališču sodne prakse, kot to pravilno pojasnjuje že sodišče prve stopnje, pravna oseba, ki je prenehala obstajati, ne more biti pravdna stranka, in glede na določbo 15. člena ZIZ tudi ne stranka v izvršilnem postopku, ker nima pravne subjektivitete (prvi odstavek 76. člena ZIZ). V takšnem primeru gre za pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti. To velja ne glede na to, da je pravna oseba prenehala s pripojitvijo, to je na način, ki ima za posledico univerzalno pravno nasledstvo prevzemne družbe.(1) Kljub navedeni pomanjkljivosti pa je bil sklep o izvršbi izdan 8. 10. 2003, 13. 11. 2003 pa je postal pravnomočen in izvršljiv. Po določbi drugega odstavka 42. člena ZIZ neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Sodišče prve stopnje je tako z izpodbijanim sklepom prenagljeno odločilo o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo, saj bi moralo ob zgoraj citiranih določilih ZIZ ter ob sicer pravilno ugotovljeni pomanjkljivosti ob vložitvi predloga za izvršbo, najprej odločiti o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti (42. člen ZIZ v zvezi z 42.c in 40.c členoma ZIZ).

7Glede na vse zgoraj navedeno se pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To bo moralo v ponovljenem postopku najprej razveljaviti potrdilo o izvršljivosti in šele nato dalje postopati. Ob tem je opozoriti tudi na predlog dolžnika za obnovo postopka, o katerem sodišče prve stopnje še ni odločalo.

8Odločitev o stroških pritožbenega postopka je na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP in v zvezi s členom 15 ZIZ pridržana za končno odločbo.

---.---

Op. št. (1) : Sklepi Vrhovnega sodišča RS III Ips 65/2002 z dne 5. 12. 2002, II Ips 539/2009 in II Ips 560/2009 z dne 14. 3. 2013;