VSRS Sklep I Up 324/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

1Sodišče prve stopnje je na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v zvezi tretjim odstavkom 36. člena in petim odstavkom 59. člena ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 2142-172/2011/32 (1312-12) z dne 14. 3. 2013, s katero je ta na podlagi druge alineje 52. člena v povezavi s prvo alinejo 53. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ) v rednem postopku zavrnila tožnikovo (v nadaljevanju pritožnik) zahtevo za priznanje mednarodne zaščite.

2Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je ugotovilo, da je bila vložena prepozno.

3Pritožnik s pritožbo na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 izpodbija navedeni sklep sodišča prve stopnje. Navaja, da nasprotuje navedeni odločitvi sodišča prve stopnje in se sklicuje na 39. člen Direktive Sveta 2005/85/ES o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah ter na 47. člen Listine EU o temeljnih pravicah, ki zagotavljajo prosilcu za azil pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem. Zato nacionalne procesne določbe ne smejo ovirati učinkovitosti določb prava EU, enaka posledica pa izhaja tudi iz dejstva, da tožnik zatrjuje, da mu bo z izvršitvijo izpodbijanega akta kršena pravica iz 18. člena Ustave RS in 3. člena EKČP. Predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5Pritožba ni utemeljena.

6Odločitev sodišča prve stopnje, da je treba tožnikovo tožbo zavreči, ker je bila vložena prepozno, je pravilna in zakonita.

7Okoliščin, ki se nanašajo na nepravočasnost tožbe, pritožnik niti ne izpodbija. Ker je bila odločba, ki je bila izdana v rednem postopku, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, pritožnikovemu zastopniku, sodelavcu PIC-a, oziroma PIC-u vročena 4. 4. 2013, je petnajstdnevni rok za vložitev tožbe, določen v drugem odstavku 74. člena ZMZ (v zvezi s četrtim odstavkom 75. člena ZMZ), začel teči naslednji dan, to je 5. 4. 2013, rok za vložitev tožbe pa se je tako iztekel v petek, 19. 4. 2013. Pritožnik pa je tožbo po pooblaščeni svetovalki za begunce vložil priporočeno po pošti šele v torek, 23. 4. 2013, torej po poteku z zakonom določenega petnajstdnevnega roka, zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožba glede na prvi in drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 22. členom ZUS-1 vložena prepozno in jo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pravilno zavrglo.

8Za pritožnikova pravna naziranja, navedena v 4. točki tega sklepa, pa ni nobene pravne in druge podlage. Niti ZUS-1 niti ZMZ, prav tako pa predpisi, na katere se pritožnik sklicuje, ne določajo oziroma ne urejajo, da za vložitev pravnih sredstev v postopkih mednarodne zaščite ne veljajo nikakršni roki in da je po tem naziranju mogoče pravno sredstvo v teh postopkih (zaradi zagotavljanja učinkovitega pravnega varstva pred sodišči) vložiti kadarkoli, brez vseh omejitev. Pravilnost odločitve, da se pravno sredstvo v postopku priznanja mednarodne zaščite, ki je bilo vloženo prepozno, zavrže, pa je potrdilo tudi že Vrhovno sodišče, npr. s sklepom I Up 150/2012 z dne 5. 4. 2012 in sklepom I Up 592/2012 z dne 9. 1. 2013.

9Glede na navedeno pritožbeni ugovori niso utemeljeni in je Vrhovno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.