VSL sklep II Cp 2345/2013

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom sta zavržena predloga, s katerima želi predlagateljica v postopku zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja doseči izdajo dopolnilnega sklepa.

2Pritožuje se predlagateljica. Uveljavlja dva pritožbena razloga: kršitve procesnih pravil in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Povzema potek dosedanjega postopka. Navaja, da je zahtevala vrnitev vsega zaplenjenega premoženja bivšega obsojenca J. J.. Ker gre za upravičeno zahtevo po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij, bi moralo biti vrnjeno vse premoženje, zaplenjeno z nezakonito kazensko sodbo. Ker je država zaplenila premoženje in kasneje razveljavila zaplembeno odločbo, je dolžna s svojimi institucijami zagotoviti vrnitev zaplenjenega premoženja. Zahtevek za vrnitev je bil pravočasno vložen in ne obstojijo pravne ali dejanske ovire za vrnitev v naravi. Zadeva se rešuje v nepravdnem postopku, ki ni strogo formalistične narave, kot pravdni postopek, zato je potrebno celovito urediti vsa sporna razmerja. V predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa je predlagateljica določno navedla nepremičnine, ki še niso bile vrnjene. Ovir za njihovo vrnitev v naravi ni. Določilo 325. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne more biti podlaga za zavrženje zahteve za vrnitev vsega zaplenjenega premoženja.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ta postopek se vodi zaradi vrnitve s kazensko sodbo zaplenjenega premoženja. Gre za postopek, začet na predlog, zaradi ureditve razmerja po razveljavitvi kazni zaplembe premoženja – predlagalni postopek, ki ga je, za razliko od oficialnega postopka, ki je voden po uradni dolžnosti, treba voditi po načelu dispozitivnosti. Postopek se začne, vodi in konča po volji udeležencev (2. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

5Pritožnica pravilno opozarja, da nepravdni postopek ni strogo formalen; da v nepravdnem postopku sodišče ne odloča o postavljenih zahtevkih, ampak ureja razmerja med udeleženci postopka. Zaradi take narave postopka 21. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki določa vsebino predloga, postavitve določnega zahtevka ne predvideva. Kljub temu pa mora predlagatelj navesti oz. mora predlog vsebovati opis razmerja oz. stanje, o katerem naj sodišče odloči.

6Pravilno je prvostopenjsko stališče, da je v okviru razmerja, kakor ga je predlagateljica podala v predlogu z dne 13.3.1991 in na narokih, že odločeno s sklepom z dne 16.11.1992 (o vrnitvi premoženja v naravi) in s sklepom z dne 10.1.2000 (o plačilu odškodnine za premoženje, ki ga v naravi ni bilo mogoče vrniti). Ker gre za nepravdni postopek, voden na podlagi predloga, je bila predlagateljičina dolžnost, da določno opredeli premoženje, katerega vrnitev zahteva. O vrnitvi premoženja, katerega vrnitev je predlagateljica zahtevala, je že odločeno. Z iztekom pritožbenega roka v februarju 2000 je bil nepravdni postopek pravnomočno zaključen. Vrnitve nepremičnin, ki jih navaja v predlogih za izdajo dodatnega sklepa, predlagateljica do pravnomočnega zaključka postopka ni zahtevala, zato ni res, da o njenem predlogu še ni bilo v celoti odločeno. Predlogoma za dodatno obravnavo zadeve zaradi vrnitve parc. št. 56, 598/5, 494/203, 526/6, 994/206, 994/191 in 562/4, vse k.o. X. zato sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo. Podlaga za odločitev je 1. odstavek 184. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki spremembo tožbe (predloga) dopušča do konca glavne obravnave. Ker sta obravnavna predloga prepozna, sta utemeljeno zavržena.

7Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.

8Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. ZPP.