VSL sklep III Ip 1891/2013

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog z dne 13. 3. 2013 ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da se sodna taksa za pritožbo z dne 8. 3. 2013 pravilno odmeri na 33,00 EUR.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog, ker je zaključilo, da je sodno takso pravilno odmerilo.

2Zoper sklep se je pravočasno pritožil dolžnik zaradi bistvenih kršitev postopka ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteval stroške. Navaja, da mu je Okrajno sodišče v Ljubljani vročilo listino z datumom 10. 4. 2013 in številko sodnega sklepa, na listini pa ni podpisov sodnice in sodniške pomočnice, ravno tako ni žiga ali overovitve sodišča. Sodišče zato takšne listine ne more uporabljati v poslovanju s strankami. Nepodpisana, nežigosana in neoverjena listina ne more biti pisni odpravek sodne odločbe, zato dolžnik meni, da je sodišče bistveno kršilo postopek.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da predmetni postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, vloženega elektronsko na obrazcu, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano (prim. drugi odstavek 29. člena ZIZ v zvezi z 2. in 3. členom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka). Za avtomatizirano obdelavo sedmi odstavek 29. člena ZIZ določa, da se sklepi in odredbe opremijo s strojnim odtisom sodnega pečata, podpis pa ni potreben. Zato postopanje sodišča, da sklepov ne opremi s strojnim odtisom sodnega pečata, res ni v skladu z zahtevo ZIZ in izdaja takega sklepa predstavlja procesno kršitev določbe sedmega odstavka 29. člena ZIZ, vendar pa ta kršitev po oceni višjega sodišča na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more imeti nikakršnega vpliva, zato ni bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

6Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dolžniku za pritožbo z dne 8. 3. 2013 zoper sklep z dne 10. 2. 2013 s plačilnim nalogom z dne 13. 3. 2013 (izdanim v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1) naložilo plačilo sodne takse v višini 100,00 EUR. Zoper plačilni nalog je dolžnik ugovarjal, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom dolžnikov ugovor zavrnilo z obrazložitvijo, da je sodno takso odmerilo v skladu z določbami ZST-1 in taksno tarifo, ki za postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi določa sodno takso v višini 100,00 EUR (tar. št. 4031). Za pritožbo zoper sklep, da se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen ZST-1 v tar. št. 30010 taksne tarife določa taksno obveznost v višini 33,00 EUR, in sicer gre za takso za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste. Višje sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog z dne 13. 3. 2013 ugodi in se plačilni nalog spremeni tako, da se sodna taksa za pritožbo z dne 8. 3. 2013 pravilno odmeri na 33,00 EUR.

7Višje sodišče opozarja, da bo dolžnik za to, da bi dosegel vsebinsko presojo pritožbe zoper sklep z dne 10. 2. 2013, moral plačati sodno takso v znesku 33,00 EUR, pri čemer v plačilnem nalogu dani osemdnevni rok za plačilo sodne takse zaradi vloženega pravnega sredstva zoper ta plačilni nalog začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča.

8Dolžnik je sicer s pritožbo uspel, vendar mora glede na izrecno določbo drugega odstavka 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stranka v svoji zahtevi za povrnitev stroškov postopka opredeljeno navesti stroške za katere zahteva povračilo. Dolžnik v pritožbi ni določno opredelil svojih stroškov, zato je višje sodišče dolžnikovo pavšalno zahtevo, da višje sodišče naloži upniku povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka, zavrnilo.