VSL sklep III Ip 750/2013

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi izterjave upnikove nedenarne in denarne terjatve (I. točka izreka) ter zavrnilo predlog za izvršbo z dne 19. 11. 2012 v delu, kjer upnik zahteva plačilo izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2Zoper II. točko izreka se pravočasno po svoji pooblaščenki pritožuje upnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve določil ZPP v zvezi z določili ZIZ. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da dolžniku naloži v plačilo izvršilne stroške v višini 208,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku osemdnevnega paricijskega roka dalje do plačila, ter nadaljnje izvršilne stroške, povezane z vložitvijo te pritožbe. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno zavrnilo zahtevek upnika na povrnitev izvršilnih stroškov, ki se nanašajo na odvetniške stroške vložitve predloga za izvršbo po tar. št. 3466 v višini 153,45 EUR, pavšalne materialne stroške po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, vse povečano za DDV po stopnji 20%. Ne drži ugotovitev sodišča, da zahteva upnika na povračilo odvetniških stroškov ne izpolnjuje zahteve po opredeljenosti stroškov. Upnik je predlog za izvršbo vložil preko računalniške aplikacije e-izvršba, ki ne predvideva, da se vanjo vnaša znesek odvetniških stroškov po odvetniški tarifi po višini, pač pa se zgolj klikne na opcijo „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“ ter „odvetnik je zavezanec za plačilo DDV“ ter opcijo za zahtevek po plačilu zakonskih zamudnih obresti od zneska stroškov. Da je upnik te opcije izbral izhaja tudi iz prve strani elektronskega predloga za izvršbo, ki je v spisu predložen. S tem je upnik v celoti zadostil zahtevi, da določno navede, da zahteva povračilo odvetniških stroškov, pri čemer jih je sodišče dolžno izračunati samo. Drugi stroški, ki se navajajo opisno in z navedbo zneska, pa se nanašajo na druge stroške upnika, ki jih je morebiti imel z vložitvijo predloga za izvršbo in se ne nanašajo na zgoraj navedene stroške. Nadalje pa je upnik predlogu za izvršbo s prilogami pripel tudi v elektronsko obliko pretvorjen predlog za izvršbo v pisni obliki, kjer so na tretji strani stroški specificirani. Zaradi navedenega tudi iz tega razloga ne drži, da upnik zahtevka po povračilu stroškov ni navedel določno.

3Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki pojasnjuje, da upniku ne dolguje nikakršnih izvršilnih stroškov. Terjatev je bila namreč poravnana skladno z dogovorom, zato ni bilo potrebe po vlaganju predloga za izvršbo in s tem nepotrebnim kopičenjem stroškov.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Pritrditi je navedbam upnika, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo njegov stroškovni zahtevek za povračilo odvetniških stroškov, ker naj zahtevek za njihovo povračilo ne bi izpolnjeval zahteve po opredeljenosti stroškov. V konkretnem primeru je bil namreč predlog za izvršbo vložen po elektronski poti, za kar se skladno z drugim in petim odstavkom 29. člena ZIZ uporablja Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, katerega sestavi del je tudi priloga 7, in sicer Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo.

7V tem zavezujočem podzakonskem aktu je v njegovi 4. točki predpisan postopek in način priglasitve upnikovih stroškov, in sicer je navedeno, da je treba, če se vlaga predlog za izvršbo po odvetniku, in se zahteva povračilo odvetniških stroškov, označiti kvadratek pri rubriki „zahtevam vračilo odvetniških stroškov“, navedeno pa je tudi nadaljnje pojasnilo, da bodo odvetniški stroški (nagrada) odmerjeni skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), če je pri navedbi pooblaščenca razvidno, da je pooblaščenec odvetnik. Na enak način lahko upnik zahteva tudi vračilo DDV za odvetniške storitve, in zakonske zamudne obresti od stroškov.

8Ker je upnik predlog za izvršbo vložil na predpisanem obrazcu, del katerega je tudi stroškovni zahtevek upnika, in glede na to, da je upnik izpolnil obrazec skladno z obveznimi navodili, in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteval povrnitev odvetniških stroškov, ni mogoče reči, da njegov stroškovni zahtevek ni dovolj opredeljen. Stroškovni zahtevek je dovolj konkretiziran, saj iz predloga za izvršbo izhajajo vsi parametri za izračun stroškov vložitve predloga za izvršbo ob uporabi tarife iz ZOdvT.

9Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi upnika ugodilo, sklep razveljavilo v izpodbijani II. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP in 355. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z zgoraj navedenim odloči o upnikovih stroških, priglašenih v predlogu za izvršbo.

10Ker je višje sodišče sklep razveljavilo v izpodbijanem delu, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).