UPRS Sodba U 1196/2002

Tožba se zavrne.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila kot neutemeljeno pritožbo tožnika zoper odločbo davčne Izpostave A z dne 26. 10. 2001, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2000, pri tem pa ni bilo upoštevano zmanjšanje osnove za znesek 1 091 880,00 SIT, porabljen za nakup delnic A, B in C. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se po določbi 13. točke 9. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96 - v nadaljevanju: ZDoh) osnova za dohodnino zmanjša za znesek vplačil v denarju za delnice in za vložke gospodarskih družb ter za deleže zadrug, vpisanih v sodni register. Kot plačilo za delnice se po citirani določbi šteje nakup delnic na primarnem trgu vrednostnih papirjev, na podlagi izdajateljeve ponudbe v smislu 15. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99 - v nadaljevanju: ZVP). Vse ostale prodaje so nadaljnje prodaje, s tem da se za prvo prodajo po citirani določbi ZVP šteje tudi prodaja, ki jo kot prodajalec opravi borzno posredniška družba, ki je od izdajatelja na podlagi pogodbe o opravljanju storitev izvedbe prvih prodaj z obveznostjo odkupa odkupila vrednostne papirje z namenom nadaljnje prodaje, če je takšno prodajo opravila v roku iz 33. člena. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik (izpis stanja KDD na dan 31. 12. 2000, obračun nakupa vrednostnih papirjev banke DDD, ki je izvedla nakup vrednostnih papirjev za tožnika in bančni nakaznici kot dokaz o vplačilu) pa ne izhaja, da gre za nakup delnic na primarnem trgu v smislu citiranih zakonskih določb, zato po presoji tožene stranke tožniku zmanjšanje osnove za dohodnino utemeljeno ni bilo priznano.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja. Uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje oziroma samo odloči o stvari, tako da ugotovi, da znaša doplačilo dohodnine 76 867,00 SIT, toženi stranki pa naloži, da vrne tožniku preveč plačani znesek z zamudnimi obrestmi in povrne tožniku stroške tega postopka. Navaja, da je v odmernem postopku zadostil vsem zakonskim pogojem za uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za dohodnino po 13. točki 9. člena ZDoh, s tem ko je v letu 2000 kupil delnice gospodarskih družb, ki so vse vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji. Delnice je vplačal v denarju in o tem davčnemu organu predložil predpisana dokazila. Davčni organ tožnika na dopolnitev dokumentacije ni pozval, ampak odločil, da se pritožba zavrne, kar je po mnenju tožnika v nasprotju s predpisi. Določba 13. točke 9. člena je po tožnikovo jasna in nedvoumna in določa, da se za znesek plačil za nakup katerihkoli delnic gospodarskih družb s sedežem v RS zmanjša dohodninska osnova. Nikjer ni določeno, da se upošteva le prvi nakup na primarnem trgu iz 15. člena ZVP. Zato je brez podlage zaključek, da se uveljavljano zmanjšanje davčne osnove ne prizna, ker iz dokazil, ki jih je predložil tožnik, ni razvidno, da gre za nakup vrednostnih papirjev na njihovem primarnem trgu. Posledično je bila tožniku pri odmeri dohodnine upoštevana previsoka davčna osnova in v plačilo naložen previsok znesek doplačila, ki ga je že plačal in zaradi česar sedaj zahteva, da se mu vrne razlika (51 510,00 SIT).

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo je kot zastopnik javnega interesa priglasilo udeležbo v postopku z vlogo z dne 29. 8. 2002.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče v celoti soglaša s stališčem, ki ga je tožena stranka zavzela v izpodbijani odločbi in po katerem je določbo 13. točke 9. člena ZDoh razumeti tako, da se kot olajšava oziroma zmanjšanje davčne osnove upošteva samo nakup delnic oziroma deležev gospodarskih družb (s sedežem v RS) na primarnem trgu. To izhaja že iz samega besedila zakonske določbe, po katerem se upoštevajo samo vplačila delnic oziroma deležev in ne kakršnakoli plačila oziroma njihov nakup. Obenem pa je takšno razumevanje skladno tudi z namenom zakonodajalca, ki je očitno v tem, da se vzpodbuja ustanavljanje gospodarskih družb in zadrug, ne pa trgovanje z vrednostnimi papirji. Takšen zakonodajalčev namen je namreč mogoče razbrati tudi iz določb 1. in 11. točke prvega odstavka 9. člena ZDoh, po katerih se osnova za dohodnino zmanjša za sredstva, vložena v vrednostne papirje, katerih izdajatelj je Republika Slovenije in katerih vračilni rok je daljši od 12 mesecev, ter za sredstva vložena v deleže in delnice pravnih oseb, ki so namenjene razvoju znanosti in tehnologije. Celo v takšnih primerih, ko gre za nakup dolgoročnih vrednostnih papirjev RS in delnice razvojnih podjetij, namreč ni dopustno uveljavljanje olajšave pri vsakem nakupu vrednostnega papirja, ampak se po izrecni zakonski določbi zmanjšanje osnove za vsak vrednostni papir prizna samo enkrat (drugi odstavek 9. člena ZDoh). Sicer pa je enako stališče kot v tem primeru Upravno sodišče že zavzelo v zadevah z opr.št. U 625/2001 in U 903/2001. Tožnik v davčnem postopku nakupa delnic na primarnem trgu nedvomno ni izkazal. Tega tudi v tožbi ne izkaže in niti ne zatrjuje. Čim pa je tako, je prvostopni davčni organ ravnal pravilno, ko zmanjšanja davčne osnove iz tega naslova ni upošteval, tožena stranka pa, ko je takšno njegovo odločitev potrdila. Ker je torej po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo. Ker ni podlage za odpravo odločbe, pa tudi ni podlage za predlagano meritorno odločanje ter zahtevano vračilo razlike v dohodnini in plačilo stroškov postopka.