VSL sodba I Cpg 382/2012

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 158533/2009 z dne 3. 11. 2009 v 1. in 4. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), tožeči stranki pa je naložilo, da v roku osmih dni od vročitve sodbe povrne toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 105,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila (II. točka izreka).

2Zoper sodbo je vložila pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo sodnih stroškov. Poredno je predlagala razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je o pritožbi odločala višja sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6Sodbo, s katero je sodišče prve stopnje odločilo v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ni pa je mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

7Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožeča stranka do 7. 9. 2009 upravnik poslovne stavbe P., v kateri je tožena stranka lastnica poslovnega prostora. Nadalje je ugotovilo, da je bil na tretji seji poslovnega odbora P. dne 16. 2. 2006 sprejet sklep, da bo tožeča stranka kot upravnik na JP Vodovod – Kanalizacija poslala obvestilo o problemu nizkega vodnega pritiska in obenem prošnjo za pridobitev samostojnega odjemnega mesta za objekt P.. Ugotovilo je tudi, da je 22. 6. 2007 tožeča stranka kot upravnik poslovne stavbe P. z družbo D. d.o.o. sklenila dogovor, da bosta v sodelovanju izgradili nov vodomerni jašek, v katerem bo samostojni priključek za P.. Ugotovilo je še, da tožeča stranka ob vložitvi predloga za izvršbo ni bila več upravnik stavbe, da na podlagi vtoževanega računa družbi D. d.o.o. ni ničesar plačala iz lastnih sredstev in da niti ni zatrjevala, da bi lastniki nanjo prenesli materialnopravno upravičenje, da v svojem imenu in za svoj račun od posameznega lastnika poslovnega prostora izterja neplačane terjatve do tretjih, nastale iz naslova investicijskega vzdrževanja.

8Pritožbene navedbe o tem, da je imela tožeča stranka soglasje lastnikov poslovnega objekta P. za sklenitev pogodbe z družbo D. d.o.o. za izgradnjo vodne infrastrukture, se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, te pa v sporu majhne vrednosti niso dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP), zato se sodišče druge stopnje do njih ni opredeljevalo.

9Sodišče prve stopnje je presojo aktivne legitimacije tožeče stranke kot upravnika poslovnega objekta P. pravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ, ki med upravnikovimi pooblastili med drugim določa, da sme upravnik zastopati etažne lastnike v poslih upravljanja in v imenu preostalih etažnih lastnikov vložiti izključitveno tožbo ter tožbo za plačilo stroškov in obveznosti, ki bremenijo etažnega lastnika. Upravnik nastopa torej kot zastopnik, na tej podlagi pa kot stranka (torej v lastnem imenu) ne more izterjevati stroškov iz poslov, ki se nanašajo na upravljanje. Aktivno legitimacijo v takih sporih mu lahko podelijo sami lastniki stanovanj s prenosom svojih materialnopravnih upravičenj v pogodbi, ki so jo sklenili z upravnikom, ali v posebnem naročilu, če so bili stroški plačani iz njihovih namensko zbranih sredstev. Kadar do takega prenosa ni prišlo, je upravnik aktivno legitimiran le, če je stroške založil iz lastnih sredstev (II Ips 126/2001).

10S prenehanjem pogodbe o upravljanju je tožeča stranka kot upravnik izgubila vsa materialnopravna upravičenja iz te pogodbe, s tem pa so prenehala tudi vsa njena morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti. Ker je pogodba o upravljanju prenehala, tožeča stranka svojo aktivno legitimacijo neutemeljeno gradi na določilu 16. člena pogodbe o upravljanju, prav tako se neutemeljeno sklicuje na pogodbo o medsebojnih razmerjih. Ker pa v predmetnem postopku ne uveljavljala plačila za svoje delo oziroma ne zahteva povrnitve stroškov, ki bi jih sama založila za toženo stranko, ampak v svojem imenu in za svoj račun uveljavlja plačilo terjatve, ki jo ima zoper toženo stranko tretja oseba (prim. II Ips 126/2001 in I Cpg 1127/2007), je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožeče stranke zavrnilo, pravilna.

11Ker pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožeča stranka, niso podani, in ker višje sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).