VSL sklep I Cpg 514/2012

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Stranki nosita sami svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 10. 2011 sklenilo, da se ugovoru dolžnika z dne 08. 09. 2011 ugodi in se sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 1441/2010 z dne 29. 08. 2011 razveljavi (točka I izreka). Odločilo je še, da je upnik dolžan dolžniku povrniti stroške zavarovanja v znesku 46,96 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega roka do plačila (točka II izreka).

2S popravnim sklepom z dne 01. 03. 2012 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep z dne 17. 10. 2011 dopolni tako, da se I. točka izreka pravilno glasi: „Ugovoru dolžnika z dne 08. 09. 2011 se ugodi in se sklep o zavarovanju s predhodno odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III Pg 1441/2010 z dne 29. 08. 2011 razveljavi in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja, odrejena z navedenim sklepom ter se predlog za izdajo predhodne odredbe z dne 30. 06. 2011 zavrne.“.

3Zoper oba sklepa sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da razveljavi izpodbijana sklepa in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4Tožena stranka je na pritožbo zoper sklep z dne 17. 10. 2011 odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne. Na pritožbo zoper sklep z dne 01. 03. 2012 tožena stranka ni podala odgovora.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Bistvena za presojo utemeljenosti pritožbe je odločitev o uporabi spremenjene določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ kot je bila uveljavljena z novelo ZIZ-I (Ur. l. RS, št. 26/2011), ki je začela veljati 16. 04. 2011. Njen pomen je v tem, da širi domnevo nevarnosti, da bo brez izdaje predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (tudi) na položaje, ko se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na plačilni nalog in na sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je pravočasno vložen ugovor, če dolžnik v ugovoru zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, upnik pa predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja. Sodišče prve stopnje je kot odločilno ugotovilo, da je tožena stranka ugovor zoper sklep o začasni odredbi vložila dne 21. 12. 2009, t.j. pred začetkom veljavnosti novele ZIZ-I. Na podlagi navedenega je sklenilo, da novelirane določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ (v nadaljevanju: 4. člen novele ZIZ-I), upoštevaje 9. člen novele ZIZ-I, za presojo utemeljenosti predloga za izdajo predhodne odredbe ni mogoče uporabiti.

7Po presoji pritožbenega sodišča je treba pri obravnavi predmetnega primera upoštevati, da vsebuje ZIZ tako procesne kot tudi materialnopravne določbe. Določba 4. člen novele ZIZ-I je materialnopravna določba, saj predpisuje vsebinske pogoje za izdajo predhodne odredbe.

8Kot to določa 9. člena novele ZIZ-I, se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo, predlog za nasprotno izvršbo ali predlog za zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona (ZIZ-I). Določba 9. člena novele ZIZ-I torej predstavlja določbo, ki ureja prehodni režim glede uporabe procesnih pravil (na primer glede vprašanja pristojnosti v 3. členu novele ZIZ-I). (1) Ker se 9. člen novele ZIZ-I nanaša na vprašanje uporabe procesnih, ne pa materialnopravnih pravil, ta določba ne daje odgovora na vprašanje, na katere kategorije dolžnikov se nanaša nova materialnopravna ureditev. Zato ta določba za presojo obravnavanega primera ni relevantna.

9Pričetek veljavnosti (materialnopravnih) določb novele ZIZ-I je urejen v okviru prehodnih in končnih določb tega zakona, in sicer v 11. členu novele ZIZ-I. Kot to določa 11. člen novele ZIZ-I, je pričela novela zakona veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS. Iz navedenega izhaja, da zakon ne uzakonja povratne veljave njegovih (vseh ali posameznih) materialnopravnih določb (2). Glede na navedeno je treba, po presoji pritožbenega sodišča, ZIZ-I razlagati tako, da določbe novele ne posegajo v pravna dejstva in pravne položaje, ki so nastala oziroma so bili zaključeni v času, preden je stopil v veljavo ZIZ-I.

10Po normativni ureditvi, veljavni v času vložitve ugovora, je bila edina posledica, ki je zadela dolžnika v primeru vložitve neutemeljenega ugovora, stroškovna, saj je moral toženec v primeru neuspeha v pravdi poleg lastnih pravdnih stroškov nositi tudi tožnikove. Šele od uveljavitve novele ZIZ-I mora namreč dolžnik, ki ugovarja obstoju obligacijskega razmerja z upnikom, računati tudi na možnost zavarovanja upnikove terjatve z izdajo predhodne odredbe kot sankcijo za dolžnikov neutemeljen pavšalni ugovor. (3) Kot bistveno je tako v obravnavanem primeru treba upoštevati, da se z razširjeno domnevo nevarnosti po 4. členu novele ZIZ-I poslabšuje pravni položaj dolžnika na način, da se njegovemu ugovoru zoper sklep o izvršbi pripisujejo posledice, ki jih v času vložitve ugovora dolžnik ni mogel predvideti in jih pri svojem ravnanju (vložitvi ugovora) upoštevati. V kolikor bi bilo sprejeto drugačno stališče, bi namreč veljajo, da je zakon za dolžnike, ki so ugovor vložili pred uveljavitvijo novele ZIZ-I, za nazaj določil posledice in te posledice povratno razglasil za pravno pomembne.

11Ob upoštevanju načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave RS) je torej ustavno skladna zgolj takšna interpretacija, kot jo je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Po presoji pritožbenega sodišča je zato pravilna razlaga, po kateri določbe 4. člena ZIZ-I ni mogoče uporabiti v primeru, ko je bil ugovor v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-I. (4)

12Pritožbeno sodišče še dodaja, da glede na navedeno ne gre za primer, ko bi bila ugotovljena protiustavnost zakona, zaradi česar bi moralo sodišče prekiniti postopek in vložiti pobudo za presojo ustavnosti po 156. členu Ustave RS. Ugotovitev, katera ureditev velja za posamezni primer, glede na okoliščine konkretnega primera, je namreč stvar uporabe prava.

13Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljena pritožbena razloga nista podana ter da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Tožeča stranka s pritožbama ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi v zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, ki bi bili za pravdo potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP) in jih mora nositi tožena stranka sama.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) Ustavno sodišče je v zadevi U-I-98/07 (tč. 21.) že presodilo, da „se novi procesni zakon lahko uporablja takoj, tudi za tekoče sodne postopke, saj ni ustavne zahteve, da bi se sodni postopek moral končati po procesnih pravilih, po katerih se je začel“.

(2) Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice (drugi odstavek 155. člena Ustave RS).

(3) Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-65/08 (tč. 17.) tako izhaja: »Pravni predpisi ne samo, da praviloma ne smejo retroaktivno jemati pravice, temveč tudi ne smejo za nazaj povečevati obveznosti oziroma jih na novo (na podlagi dejstev, ki so nastala v preteklosti) konstituirati in sploh naslovnikom pravnih norm oteževati pravnega položaja na podlagi dejstev, ki so se zgodila v preteklosti, ko ti niso mogli vedeti, da bodo nekoč pravno učinkovala – na podlagi predpisa, ki ga takrat, ko so nastopila še ni bilo.«

(4) Primerjaj I Cpg 878/2011, I Cpg 1004/2011, I Cpg 1021/2011, I Cpg 1153/2011, I Cpg 1345/2011, I Cpg 1403/2011, I Cpg 1413/2011, I Cpg 145/2011, I Cpg 81/2012, I Cpg 87/2011.