UPRS sodba II U 101/2013

Tožba se zavrne.

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V svoji obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 22. 1. 2013 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pomoč v postopku, ki je pri Okrajnem sodišču v Mariboru v teku pod opr. št. In 1552/2011, v zvezi s terjatvijo, ki jo ima zoper bivšega delodajalca, pravno osebo A. d.o.o. in sicer na podlagi zamudne sodbe Delovnega sodišča v Mariboru opr. št. Pd 266/2011 z dne 4. 5. 2011, zaradi prikrajšanja pri plači. Nato navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z Zakonom o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki morajo biti izpolnjeni kumulativno. V nadaljevanju se sklicuje na določbe 24. člena ZBPP. Po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. In 1552/11 ugotavlja, da je tožnica dne 11. 8. 2011 na podlagi navedene zamudne sodbe vložila predlog za izvršbo. Izvršba je bila dovoljena s sklepom opr. št. In 1552/11 z dne 5. 10. 2011 in je sklep postal pravnomočen dne 12. 11. 2011. V nadaljevanju postopka je bila zadeva odstopljena izvršitelju, ki pa je sodišče obvestil, da rubeža ni izvršil, ker je bil poslovni prostor zaklenjen. Dne 18. 12. 2012 pa je bil izdan sklep, s katerim je bila ugotovljena prekinitev izvršilnega postopka zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra. Organ tako ugotavlja, da je tožničina prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, saj v skladu z določbo 442. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z Zakonom o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD) v primeru, če dolžnik ne obstaja več, ni mogoče predlagati nadaljevanja izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe, kar pomeni da tudi ni pogojev za nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na navedeno organ ugotavlja, da je tožničina prošnja v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, zaradi česar ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP in je zato bilo treba prošnjo zavrniti.

Zoper navedeno odločitev tožnica vlaga „Pritožbo in dopolnilo k spisu št. Bpp 114/2013“, ki jo je sodišče obravnavalo kot tožbo. V „pritožbi“ navaja, da je v svoji vlogi za brezplačno pravno pomoč navedla, da toži delodajalko, ki je bila direktor A. d.o.o., B. iz Maribora. Ker ni vedela, da je to tožba zoper fizično osebo, je sodišče štelo, da je to tožba zoper pravno osebo. Smatrala je tudi, da jo bo nekdo poklical na razgovor in ji razložil, kako mora napisati. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in nepoznavanja sodnih zadev je prošnjo napisala po svojih sposobnostih. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je sodišču posredovala predmetni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet presoje odločba tožene stranke, s katero je le-ta zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 24. člena ZBPP v zvezi z 442. členom ZFPPIPP in ZPUOOD.

Sporna je odločitev glede dodelitve brezplačne pravne pomoči v zgoraj navedenem izvršilnem postopku. Ob upoštevanju navedenih zakonskih določb in glede na podatke v spisu, je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je bil v tem postopku izdan sklep, s katerim je bila ugotovljena prekinitev izvršilnega postopka zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra in da v primeru, ko dolžnik ne obstaja več, ni mogoče predlagati nadaljevanja izvršilnega postopka zoper družbenike izbrisane družbe, ker za nadaljevanje postopka ni pogojev, zaradi česar tožnica v zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh in zato nadaljevanje izvršilnega postopka ne bi bilo razumno. Tožnica v tožbi teh ugotovitev tožene stranke, da gre za očitno nerazumno vlogo, ne izpodbija in ne dokazuje, da naj bi bile te ugotovitve nepravilne. Zato je pravilen zaključek tožene stranke, da tožnica v zvezi z nadaljevanjem izvršilnega postopka v konkretni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožena stranka je zato tudi utemeljeno zaključila, da ni izpolnjen objektivni pogoj po 24. členu ZBPP. Ob ugotovitvi, da tožnica ne izpolnjuje enega od pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je bila odločitev tožene stranke, da tožničino prošnjo za dodelitev BPP v navedenem izvršilnem postopku kot neutemeljeno zavrne, pravilna. Na drugačno odločitev sodišča ne more vplivati tožbena navedba, da je tožnica v svoji vlogi navedla, da toži delodajalko, ki je bila direktorica A. d.o.o., B., saj to iz njene prošnje ne izhaja in se ta navedba prvič pojavi šele v tožbi.