UPRS sodba in sklep II U 8/2013

I. Tožba se zavrne.
II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.
III. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se tožničini prošnji glede napredovanja v 2. letnik EMŠP Splošna medicina ne ugodi in se jo kot neutemeljeno zavrne. V svoji obrazložitvi, sklicujoč se na določbo 85. člena Statuta Univerze v Mariboru (Statut UM) navaja, da je po pregledu dokumentacije ugotovil, da tožnici za napredovanje v višji letnik manjka izpit Anatomija s histologijo in embriologijo (opravljena 2 od 8 kolokvijev).

Drugostopenjski organ je s svojo odločbo tožničino pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnil in potrdil odločbo prvostopenjskega organa. V obrazložitvi navaja, da je po vpogledu v priloženo listinsko dokumentacijo ugotovil, da je prvostopenjski organ tožničino prošnjo za pogojni vpis v višji letnik utemeljeno zavrnil. Na podlagi sprejetega sklepa Komisije za študentske zadeve (Komisija) z dne 12. 9. 2012 se namreč izjemni vpis v 2. letnik odobri le tistim študentom, ki jim manjka samo pogojni izpit Anatomija s histologijo in embriologijo (Anatomija), v primeru, da imajo opravljenih vsaj 5 od 8 kolokvijev, tožnica pa ima pri navedenem predmetu opravljena le 2 od 8 kolokvijev, torej pogojev za izjemni vpis v višji letnik ne izpolnjuje. Prvostopenjski organ je torej, upoštevajoč diskrecijsko pravico glede izvajanja določbe 85. člena Statuta UM, o tožničini prošnji odločil pravilno. Komisija prav tako ni dolžna nekomu odobriti vpis v višji letnik takoj, ko ta izkaže obstoj relevantnih okoliščin, kar pomeni, da ji je s predpisom dano pooblastilo, da ob podanih okoliščinah v vsakem posameznem primeru sama presodi o utemeljenosti izjemnega vpisa v višji letnik glede na manjkajoče študijske obveznosti.

Tožnica v tožbi navaja, da je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal brez navedbe razlogov, s katero je tako arbitrarno zavrnil tožničino prošnjo za odobritev pogojnega (izjemnega) vpisa v 2. letnik magistrskega študija Splošna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. V obrazložitvi je navedel le, da naj bi na podlagi do tedaj opravljenih obveznosti, priloženih dokazil in skladno s 85. členom Statuta UM ugotovil, da se prošnji tožnice glede izjemnega vpisa v 2. letnik enovitega magistrskega študija Splošna medicina ne ugodi. Pritožbeni organ je takšno arbitrarno odločitev potrdil ter navedel, da ima tožnica od zahtevanih 8 opravljenih kolokvijev pri izpitu Anatomija opravljena le 2 od 8 kolokvijev, ki se zahtevajo po sklepu Komisije za študijske zadeve Medicinske fakultete in tožnica iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev za izjemni vpis v višji letnik. Tožnici so bile s takšnim postopanjem in napačno odločitvijo kršene ustavne, postopkovne in materialne pravice. Prvostopenjska odločba nima nikakršne obrazložitve o razlogih, iz katerih naj bi se tožnici zavrnila odobritev izjemnega vpisa v višji letnik in prvostopenjski organ "avtonomijo" zmotno razume, da lahko poljubno, mimo meril, ki so določena v 85. členu Statuta UM, presoja, kateremu kandidatu naj bi se odobrilo pogojni vpis v višji letnik. Tudi za pritožbeni organ ni bilo sporno, da so na strani tožnice podani utemeljeni razlogi, zakaj ni v celoti opravila svojih obveznosti (manjkajočega dela izpita Anatomija). Tožnica je namreč v postopku izkazala, da vseh študijskih obveznosti ni v celoti opravila zaradi bolezenskega stanja, ki ji je to preprečevalo. Tožnica v celoti izpolnjuje pogoje za izjemni vpis v višji letnik, saj je opravila predpisane obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, prav tako je tudi izkazala, da je utemeljeno pričakovati, da bo izpolnila tudi ostale obveznosti, v kolikor se ji bo izjemno odobrilo vpis v višji letnik. V zadevi tako ni bilo nobenega utemeljenega in zakonitega razloga, da bi se tožnici ne odobrilo izjemnega vpisa v višji letnik. Pri tem sta oba organa tudi napačno uporabila predpise ter zato zmotno presodila, da tožnica naj ne bi izpolnjevala pogojev za izjemni vpis v višji letnik. Pritožbeni organ je v zvezi s tem pojasnil, da naj bi prvostopenjski organ pravilno odločil, ker naj bi bil na seji Komisije sprejet sklep z dne 12. 9. 2012, ki naj bi določal, da naj bi se izjemni vpis v višji letnik odobril tistim študentom, ki naj bi jim manjkal samo pogojni izpit Anatomija, vendar le v primeru, da naj bi imeli opravljenih vsaj 5 od 8 kolokvijev pri tem predmetu. Ker naj bi tožnica imela opravljena le 2 od 8 kolokvijev pri tem predmetu, tako naj ne bi izpolnjevala pogojev za izjemni vpis v višji letnik. Takšna odločitev pa je tudi v materialnem pravu povsem napačna. 85. člen Statuta UM sicer res določa, da lahko članica v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku tega člena. Interni sklep Komisije pa je bil sprejet v nasprotju s pravili Zakona o visokem šolstvu. Le-ta namreč v 32. členu določa, da samostojni visokošolski zavod spreminja obvezne sestavine študijskih programov po enakem postopku kot se sprejemajo, v 35.a členu pa določa, da med obvezne sestavine študijskih programov spadajo tudi pogoji vpisa in pogoji za napredovanje po programu. Glede na te zakonske določbe je jasno, da sklep Komisije z dne 12. 9. 2012 ne spreminja študijskega programa, saj ni bil sprejet po veljavnem postopku in po veljavnem programu. Tudi če bi šteli, da naj bi spreminjal učni program, tudi sploh še ne učinkuje in tudi še ni mogel učinkovati, saj spremembe učnega programa začnejo veljati z naslednjim šolskim letom. Šolsko leto pa traja od 1.10. do 30. 9. v naslednjem koledarskem letu. Navedeni sklep Komisije tako ni mogel začeti veljati v času, ko je tožnica vložila prošnjo in tudi ni bil objavljen v uradnih glasilih, da bi se štelo, da bi se tožnica lahko z njim seznanila in tudi ni bil objavljen v študijskem programu. Prav tako je bil nepravilno sprejet tekom šolskega leta in naj bi po napačnem stališču pritožbenega organa učinkoval takoj po sprejemu, kar pomeni, da je retroaktiven in v nasprotju z načelom pravne države in pravne varnosti. Namreč takšno postopanje in spreminjanje pogojev za (izjemni) vpis sredi oziroma konec šolskega leta z internimi sklepi Komisije posega v pravni položaj tožnice, ki na takšno spremembo pravil študijskega programa ni mogla računati. Tako je očitno, da je bil tožnici onemogočen vpis v višji letnik, čeprav v postopku ni bilo sporno, da je tožnica zadostila vsem merilom, kot jih določa 85. člen Statuta UM. Poleg tega je treba upoštevati tudi konkretno tožničino situacijo, da je imela v študijskem letu 2011/2012 status ponavljalke 1. letnika, ker ji je bila enkrat že zavrnjena prošnja za izjemni vpis v višji letnik. V začetku študijskega leta 2012 so se pri tožnici pojavile zdravstvene težave, ki so trajale več kot tri mesece v času predavanj, zaradi česar je jasno, da iz upravičenih razlogov ni mogla opraviti preostalega, manjšega dela, manjkajočih obveznosti za redni vpis v višji letnik. Tako so bili na strani tožnice podani upravičeni in utemeljeni razlogi, ki jih dovoljuje izjemni vpis v višji letnik. Prav tako je v postopku ob izkazanem in navedenem tudi z življenjskega vidika povsem neverjetno in nedopustno, da se tožnici s takšnim arbitrarnim ravnanjem prvostopenjskega organa onemogoča vpis v višji letnik. Tožnici se utegne povzročiti nenadomestljiva ali vsaj težko popravljiva škoda (tudi na njenem zdravstvenem področju), medtem ko nasprotna stran ne tvega nikakršnih škodljivih posledic, če bi se tožnici izjemno odobrilo vpis v višji letnik. Pri tem se izpostavlja, da se v takšnem primeru v ničemer ne ogroža avtonomije ali posega v položaj ali ugled Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da po izvedbi vseh dokazov in opravljeni javni glavni obravnavi odloči tako, da se njeni tožbi ugodi in da se odločbi Komisije za študijske zadeve Medicinske fakultete UM in Komisije za pritožbe študentov Univerze v Mariboru odpravita in se zadeva vrne v ponovno obravnavanje prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Hkrati s tožbo tožnica vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, ker naj bi ji nastala težko popravljiva škoda. Če se tožnici ne omogoči izjemnega vpisa v višji letnik, kljub temu da izpolnjuje (in je izpolnjevala) vse zahtevane pogoje, se tožnica ne bo mogla redno šolati in opravljati izpitov višjega letnika, kar utegne voditi v to, da ne bo uspešno zaključila študijskega progama in smeri. Poleg tega ne bo prejemala štipendije, ki jo bo morala celo vrniti, prav tako ji ne morejo pomagati njeni starši, s čemer bo tožnici onemogočena pravica do izobraževanja. Razen tega se pri tožnici utegnejo pojaviti tudi že odpravljene zdravstvene težave. Tožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe predlaga več različnih, podrejenih predlogov za izdajo začasne odredbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo nasprotuje tožbi in prereka neskladne tožničine navedbe. Navaja, da tožničine navedbe glede izpolnjevanja pogojev za vpis v višji letnik ne držijo. Za pogojno oziroma izjemno napredovanje študentov se namreč uporablja sedma alineja drugega odstavka 66. člena Zakona o visokem šolstvu, ki je podrobneje razdelana v 85. členu Statuta UM in v Merilih za presojo prošenj študentov. V študijskem programu enovitega magistrskega študija programa Splošna medicina so za napredovanje v višji letnik na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013 določeni pogoji in sicer, da mora študent za vpis v 2. letnik opraviti vse študijske obveznosti pri predmetih, ki jih tudi navaja, med drugim, pri predmetu Anatomija. Komisija je na svoji redni seji dne 12. 9. 2012 sprejela sklepe, ki ugodneje določajo pogoje za vpis v 2. letnik. Tako je sprejela sklep, ki določa, da se izjemni vpis v 2. letnik odobri le tistim kandidatom, ki imajo opravljenih vsaj 5 od 8 kolokvijev pri izpitu Anatomija. Tožnica pa ima opravljena le 2 od 8 kolokvijev pri navedenem predmetu, kar po sklepu Komisije za študijske zadeve ne zadostuje. Tožena stranka ponovno poudarja, da je v pristojnosti Komisije posamične članice, da same določijo kriterije za pogoje vpisa v višji letnik, ki so v skladu s Statutom UM in glede na študijski program članice. Vsaka vloga se presoja individualno, korektno in v skladu s predpisi. Tožnica je v šolskem letu 2012/2013 že ponavljala letnik; zaradi njenih subjektivnih okoliščin pa tožena stranka ne more spregledati objektivnih meril in pogojev, ki veljajo za vse študente na Univerzi v Mariboru. Sodišču predlaga, da tožbo tožnice zavrne.

Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da tožnica ni izpolnila predpisanega pogoja za izjemno napredovanje v višji letnik, to je 5 od 8 kolokvijev pri izpitu Anatomija, pri čemer morajo biti pogoji izpolnjeni kumulativno. Sodišču predlaga, da zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi poudarja, da je izpolnjevala pogoje za izjemni vpis v višji letnik. Po 85. členu Statuta UM je določitev drugačnih obveznosti, ki so pogoj za izjemno napredovanje, mogoča le v študijskem programu in ne s sklepi Komisije. Tožena stranka pa v študijskem programu za leto 2010/2011 ni določila posebnih pogojev za izjemno napredovanje, niti ni tega storila v študijskih programih za leti 2011/2012 in 2012/2013. Kakršnikoli sklepi Komisije pa ne morejo vplivati na tožničin položaj. Razen tega pogojev za vpis v višji letnik ni dopustno spreminjati in določati tik pred iztekom tekočega študijskega leta, ne da bi se študent poprej lahko z njimi seznanil.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo poudarja, da je Komisija v okviru svojih pristojnosti, sprejela sklepe s pogoji za vpis v višji letnik. Sklepi so bili sprejeti na njeni redni seji, na podlagi sprejetega študijskega programa. Komisija s svojimi sklepi tudi ni spreminjala študijskega programa, saj so v študijskem programu jasno določeni pogoji za napredovanje, vsi pogoji pa morajo biti izpolnjeni kumulativno. Komisija sprejema sklepe na internih sejah, vse seje pa so vnaprej razpisane in objavljene.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo zoper Univerzo v Mariboru, ki jo zastopa Komisija za pritožbe študentov in zoper Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru, ki jo zastopa Komisija za študijske zadeve. Sodišče je, glede na določbo petega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), po kateri je toženec država oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, smiselno štelo, da je tožena stranka v konkretnem primeru Univerza v Mariboru, saj je le-ta izdala dokončni upravni akt.

V obravnavani zadevi je predmet spora pogojni (izjemni) vpis v višji (2.) letnik magistrskega študija Splošna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru.

Po določbi 71. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis) je možno sprožiti upravni spor zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem. Zato je v tej zadevi bistveno vprašanje ali izpodbijana odločitev pomeni odločitev o drugi zadevi v zvezi s študijem, kajti le zoper takšne odločitve je po 71. členu ZVis možno sprožiti upravni spor, kot je urejen v določbi drugega stavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Na podlagi citirane zakonske določbe je namreč možno sprožiti upravni spor tudi zoper akt, ki sicer ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, če tako določa poseben zakon. Pri odločitvi o pogojnem vpisu v višji letnik po mnenju sodišča nedvomno gre za odločitev o zadevi v zvezi s študijem in zato ima tožnica zoper takšno odločitev sodno varstvo v upravnem sporu.

Pravice in dolžnosti študentov do vpisa in izobraževanja pod enakimi, z zakonom, statutom in študijskim programom določenimi pogoji, ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v svojem 66. členu. Le-ta v prvem odstavku navedenega člena določa pogoje za redno napredovanje, medtem ko v sedmi alineji drugega odstavka navedenega člena pooblašča visokošolski zavod, da postopek in pravila o ponavljanju letnika oziroma pogojnem napredovanju podrobneje uredi s statutom. Tako pogojno napredovanje študentov, v skladu z drugim odstavkom 66. člena ZVis, podrobneje ureja Statut UM. Drugi odstavek 85. člena Statuta UM določa, da se pogojni vpis lahko odobri študentu, ki obveznosti ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov ter je opravil predpisane obveznosti predhodnih letnikov in obveznosti v obsegu več kot 30 ECTS vpisanega letnika, če je utemeljeno pričakovati, da bo izpolnil tudi ostale obveznosti. Nadalje drugi odstavek istega člena določa tudi, da članica lahko v študijskem programu izmed obveznosti, ki so določene kot pogoj za napredovanje v višji letnik, določi obveznosti, brez katerih izjemno napredovanje ni mogoče, četudi je študent zbral več kot 30 ECTS točk, vendar v obsegu ECTS, ki je manjši, kot je določen za napredovanje po prvem odstavku tega člena.

Strokovni organ članice univerze je po določbi 311. člena Statuta UM senat članice. Senat članice univerze obravnava in sklepa o vprašanjih iz svoje pristojnosti na sejah (prvi odstavek 315. člena Statuta UM). Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata članice ima Senat stalne komisije, med drugim, komisijo za študijske zadeve (316. člen Statuta UM). Po določbi drugega odstavka 317. člena Statuta UM ima komisija za študijske zadeve sedem članov in jo sestavljajo prodekan za področje dejavnosti komisije in štirje člani, ki jih imenuje Senat članice univerze izmed visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev ter dva študenta. Mandatna doba članov komisij traja štiri leta, mandat članov iz vrst študentov pa eno leto; člani komisij so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani. Po izrecni določbi drugega odstavka 85. člena Statuta UM je torej za določitev pogojev za izjemno napredovanje pristojna Komisija Medicinske fakultete, zato sodišče zavrača kot neutemeljen tožbeni ugovor, da sklep Komisije ni bil sprejet po veljavnem postopku. Navedena ureditev pa je po presoji sodišča tudi skladna z Zvis, ki v 66. členu določa, da postopek in pravila pogojnega napredovanja uredi visokošolski zavod s statutom.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnica dne 18. 9. 2012 na Medicinsko fakulteto kot članico Univerze v Mariboru podala prošnjo za vpis v drugi (2.) letnik magistrskega študija za študijsko leto 2012/2013, v kateri je navedla, da ji za izpolnitev pogoja manjka 16 ETCS ter izpit iz predmeta Anatomija s histologijo in embriologijo, ki ga ni mogla opraviti zaradi bolezni, ki je trajala najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov. O tožničini prošnji je dne 25. 9. 2012 odločala Komisija za študijske zadeve članice kot delovno telo senata članice univerze. Komisija je predhodno, na svoji redni seji dne 12. 9. 2012 sprejela sklep, da se pogojni (izjemni) vpis v drugi letnik odobri tistim kandidatom, ki imajo pri predmetu Anatomija s histologijo in embriologijo od zahtevanih 8 kolokvijev opravljenih vsaj 5 kolokvijev. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da ima tožnica od zahtevanih 8 kolokvijev opravljena 2 kolokvija, kar pa daje podlago za ugotovitev, da dodatnega pogoja po sklepu Komisije ne izpolnjuje. Ker je za pogojni (izjemni) vpis v višji letnik treba izpolnjevati vse pogoje (tako splošne pogoje, določene v Statutu UM, kot tudi dodatni pogoj po sklepu Komisije) kumulativno, tožnica pa dodatnega pogoja ne izpolnjuje, to narekuje zaključek, da tožnica pogojev za pogojni (izjemni) vpis v višji (2.) letnik ne izpolnjuje.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je po mnenju sodišča odločitev obeh upravnih organov (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega) pravilna. Prvostopenjski organ je pravilno odločil, ko tožničini prošnji ni ugodil, saj je pravilno ugotovil, da tožnica za pogojni (izjemni) vpis v višji letnik, ne izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev. Za svojo odločitev je navedel razloge, s katerimi se sodišče strinja in jih zato, v izogib ponavljanju, ne bo ponavljalo (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je upravni organ tudi pravilno uporabil materialno pravo.

Sodišče zato zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene, ker na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati. Ni utemeljen tožbeni ugovor, da sklep Komisije ne more veljati, ker ni bil sprejet po veljavnem postopku in veljavnem programu. Komisija je sklep sprejela na podlagi pooblastil, ki jih ima v Statutu UM in v okviru svojih pristojnosti ter glede na veljaven študijski program. Komisija s sklepom ni spreminjala študijskega programa, temveč je s sklepom le določila pogoje za izjemno napredovanje v višji letnik. Študijski programi iz 32. člena ZVis v zvezi s 35. členom istega zakona namreč urejajo pogoje za vpis in za napredovanje v višji letnik po programu (to je redno napredovanje), medtem ko pogoje za izjemno napredovanje določi članica visokošolskega zavoda s svojimi pravili. Tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da pogojev za vpis v višji letnik ni mogoče določati tik pred iztekom tekočega šolskega leta. Statut UM ne določa, kdaj mora Komisija določiti pogoje, vendar sodišče meni, da že po naravi stvari pogojev ni mogla določiti prej, ker gre za določanje izjem od rednega napredovanja v višji letnik. Logično je torej, da se določijo v času, ko sicer potekajo vpisi v višji letnik. Bistveno je, da so bili pogoji določeni pred začetkom študijskega leta, na katerega se je nanašala tožničina prošnja za pogojni vpis, torej za vpis v študijsko leto 2012/2013. To pomeni, da so bili pogoji določeni v vnaprej. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožbena navedba, da tožnica s sklepom Komisije ni mogla biti seznanjena. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da so seje Komisije vnaprej razpisane in objavljene. Poleg tega je Komisija dodatni pogoj sprejela v skladu z diskrecijsko pravico po določbi 85. člena Statuta UM, le-ta pa velja od 15. 5. 2009. V zvezi s tem sodišče tudi meni, da je bila diskrecija pri določanju pogojev (opravljenih pet kolokvijev od osmih) določena v okviru pogojev, ki so sicer določeni za izjemno napredovanje (opravljenih več kot polovica obveznosti pri predmetu Anatomija). Na drugačno odločitev sodišča tudi ne more vplivati tožbena navedba o tožničinih osebnih in družinskih razmerah, saj navedene okoliščine predstavljajo le en pogoj izmed treh predpisanih pogojev za izjemno napredovanje.

Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Sodišče je tožbo zavrnilo na seji senata, brez opravljene glavne obravnave, ker je ocenilo, da predlagana dejstva in dokazi ne bi vplivali na drugačno odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče tudi ni našlo zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

Ker sodišče lahko izda začasno odredbo le do izdaje pravnomočne sodbe, ki jo je sodišče v prvi točki izreka že izdalo in sodba postane za stranko pravnomočna z njeno vročitvijo, niso več izpolnjene procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Sodišče je zato zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo na podlagi določb 32. člena ZUS-1.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.