VSL sklep II Ip 4465/2012

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor upnice z dne 21. 1. 2012 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 19. 12. 2011, z dne 10. 1. 2011 (1. točka izreka sklepa) in zavrglo ugovor upnice z dne 21. 1. 2012 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 7. 11. 2011, z dne 10. 1. 2012 (2. točka izreka sklepa).

2Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica, ki navaja, da je sklep o zavrženju ugovorov zoper plačilna naloga izdala oseba, ki ni sodnik, zato je sklep nezakonit. Strokovni sodelavec namreč ni pristojen za odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog, o katerem na podlagi 34.a člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) odloča sodnik. Oseba, ki je izdala izpodbijani sklep, tako ne izpolnjuje pogojev za njegovo izdajo, zato bi bilo treba sklep po mnenju upnice razveljaviti. Poleg tega upnica še navaja, da izpodbijani sklep o zavrženju ugovorov zoper dva plačilna naloga v zadevi, ki je že pravnomočna, nima pravnega učinka. Sodišče je s sklepom z dne 2. 9. 2010 odločilo o plačilu terjatve, upnica pa zahteva prenos vtoževanega denarnega zneska z računa dolžnika na svoj račun. Ker dolžnik sklepu ni ugovarjal, terjatve pa tudi ni poravnal, je namreč sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv.

3V skladu z določbo četrtega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožba ni bila vročena v odgovor dolžniku.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi upnici 10. 1. 2012 izdalo dva plačilna naloga, in sicer za pritožbo z dne 7. 11. 2011 (zoper sklep z dne 12. 10. 2011, s katerim je sodišče zavrglo predlog za izvršbo in odločilo, da upnica sama krije svoje stroške postopka) in pritožbo z dne 19. 12. 2011 (zoper sklep z dne 29. 11. 2011, s katerim je sodišče zavrglo upničino pritožbo zoper sklep višjega sodišča). Zoper plačilni nalog je dopustno v osmih dneh od njegove vročitve vložiti ugovor, če je taksa že plačana ali če je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Upnica je zoper oba plačilna naloga vložila vsebinsko identična ugovora, v katerih je navedla, da sta plačilna naloga brezpredmetna, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen in izvršljiv, dolžnik pa v postavljenem roku terjatve ni poravnal.

7Sodišče prve stopnje je takšna upničina ugovora zavrglo z obrazložitvijo, da upnica ni uveljavljala, da bi takso plačala ali da bi bila taksa napačno odmerjena, zato sta ugovora nedovoljena.

8Upnica v pritožbi primarno uveljavlja, da sklepa o ugovorih zoper plačilni nalog ni izdala upravičena oseba, in se pri tem sklicuje na določbe drugega in tretjega odstavka 34.a člena ZST-1. Drugi odstavek navedenega člena tako določa, da če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je pravočasni, popolni in dovoljeni ugovor utemeljen iz razloga, da je sodišče takso napačno odmerilo, lahko s sklepom ugovoru ugodi, izpodbijani plačilni nalog spremeni in določi novo višino takse. Tretji odstavek pa določa, da če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ne ravna po prejšnjem odstavku, odloča o ugovoru iz prvega odstavka tega člena sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da je taksa že plačana, ali pa izpodbijani plačilni nalog spremeni in določi novo višino takse.

9Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je tako sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena(1). Res je pod sklepom naveden tudi strokovni sodelavec, vendar le poleg sodnice, kar pomeni, da je pripravil osnutek sklepa (kar je v skladu z opisom del in nalog strokovnega sodelavca, kot jih določa drugi odstavek 54. člena Zakona o sodiščih, ZS), ne pa tudi, da je sklep samostojno izdal. Upničin pritožbeni očitek o kršitvi sestave sodišča iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je zato neutemeljen.

10Neutemeljene so tudi ugovorne in pritožbene navedbe, da sta plačilna naloga izgubila pravno veljavo oziroma sta brezpredmetna, ker je sklep o izvršbi postal pravnomočen. Upničinim zaključkom o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi namreč ni mogoče slediti, saj je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil 2. 9. 2010 izdan sklep o izvršbi s sklepom z dne 14. 10. 2010 v povezavi s sklepom z dne 15. 3. 2011 in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1961/2011 z dne 3. 10. 2011 pravnomočno razveljavljen (in torej ni mogel postati pravnomočen in izvršljiv). Poleg tega pa tudi morebitna pravnomočnost sklepa o izvršbi na veljavo izdanih plačilnih nalogov ne bi mogla vplivati. Kot je višje sodišče upnici že pojasnilo v sklepu I Ip 1961/2011 z dne 3. 10. 2011, se sklep, za katerega stranka meni, da je nepravilen, lahko izpodbija s pritožbo iz razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, procesna predpostavka za obravnavo take pritožbe pa je (tudi) plačilo sodne takse (prvi odstavek 29.b člena ZIZ), ki se odmeri po taksni tarifi, ki je del ZST-1. Namen sodnih taks kot ene izmed obveznih dajatev, s katerimi država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih funkcij, je v tem, da stranke delno krijejo stroške, ki nastanejo z delom sodišča, kar z drugimi besedami pomeni, da so sodne takse predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje procesne discipline. Zavezanec za plačilo sodne takse je tisti, ki predlaga uvedbo postopka oziroma opravo posameznega dejanja (prvi odstavek 3. člena ZST-1), takso pa mora plačati takrat, ko nastane taksna obveznost (prvi odstavek 5. člena ZST-1). Glede na taksno tarifo se v postopkih izvršbe sodne takse plačujejo za vsako posamezno procesno dejanje (npr. predlog za izvršbo in sklep o izvršbi, ugovor in sklep o ugovoru, pritožbo in sklep o pritožbi, …). Ker je upnica v predmetni zadevi 7. 11. 2011 in 19. 12. 2011 vložila dve pritožbi, ki predstavljata dve samostojni procesni dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izdalo dva plačilna naloga, s katerima je sodno takso tudi pravilno odmerilo po tar. št. 30010 ZST-1 v znesku dvakrat po 33,00 EUR. Navedbam o brezpredmetnosti plačilnega naloga zato ni mogoče slediti, upnica pa plačila dolžne sodne takse v ugovoru ni zatrjevala, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

11Glede na navedeno pritožba upnice ni utemeljena in ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Višje sodišče ob tem še pripominja, da bo upnica, če bo želela doseči vsebinsko obravnavo pritožb z dne 7. 11. 2011 in 19. 12. 2011, morala plačati sodno takso, kot ji je bilo to naloženo z izpodbijanima plačilnima nalogoma.

_____________

(1) Ker predmetni postopek teče na podlagi predloga za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi verodostojne listine, vloženega na obrazcu, ki se obdeluje v informacijskem sistemu avtomatizirano (prim. drugi odstavek 29. člena ZIZ v zvezi 2. in 3. členom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (v nadaljevanju Pravilnik, Ur. l. RS, št. 121/2007)), v skladu s sedmim odstavkom 29. člena ZIZ lastnoročni podpis ni potreben.