VSL sklep II Cp 2017/2013

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po katerem je toženec dolžan tožniku vrniti v neposredno posest osem nepremičnin ter njim pripadajoče stavbe, prazne osebe in stvari, opustiti vsa nadaljnja poseganja v te nepremičnine in tožniku izročiti vso dokumentacijo, ki se nanaša na te nepremičnine.

Tožnik v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom in z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Trdi, da je v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla, da je izkazana nevarnost, da bo zaradi toženčevih ravnanj onemogočena ali precej otežena uveljavitev terjatve, ker zoper toženca teče postopek izbrisa iz sodnega registra, posledica izbrisa pa je prenehanje pravne osebe. Stališče izpodbijanega sklepa, da hipotetično dejstvo, da bo morda toženec izbrisan iz sodnega registra, ne more pomeniti niti verjetno izkazane nevarnosti otežene uveljavitve terjatve niti potrebnosti začasne odredbe zaradi nastanka težko nadomestljive škode, pomeni kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi stališče o neutemeljenosti trditev, da tožniku zaradi nemožnosti razpolaganja z nepremičninami vsakodnevno nastaja velika gmotna škoda, je popolnoma v nasprotju z dejstvi, ki jih je tožnik izkazal v predlogu za izdajo začasne odredbe. Visok znesek denarne terjatve do toženca in toženčeva neizpolnitev pogodbenih obveznosti kažeta na to, da tožniku, ki se ukvarja z dejavnostjo finančnega zakupa in financiranja, nastaja dodatna škoda s tem, ko ne more razpolagati s svojimi nepremičninami. Splošno znano dejstvo je, da zgradbe s potekom časa izgubljajo vrednost in da terjatve na zalogi bremenijo tožnika. Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, sicer pa je tožnik predlagal tudi svoje zaslišanje, do česar pa se izpodbijani sklep ni opredelil. Navedba, da izbris toženca iz sodnega registra ne bi vplival na tožnikovo lastninsko pravico, je protispisna in v nasprotju z razlogi v odločbi, ker tožnik sploh ne zahteva ugotovitve lastninske pravice, ampak vrnitev nepremičnin v neposredno posest. Izpodbijani sklep se ni opredelil do navedbe, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel nobene škode. Iz predloženih dokazov namreč jasno izhaja, da toženec nima več pravice do posesti glede nepremičnin, ki so predmet spora. Tožnik trdi, da so podani vsi pogoji za izdajo začasne odredbe. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Toženec ni odgovoril na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnik je za zavarovanje terjatve za izročitev nepremičnin v neposredno posest predlagal izdajo ti. ureditvene začasne odredbe. Za ugoditev takemu predlogu mora biti poleg verjetno izkazanega obstoja terjatve verjetno izkazana tudi ena od naslednjih predpostavk: 1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, 2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali 3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (prvi in drugi odstavek 272. člena ZIZ). Izpodbijani sklep zavzema stališče, da je terjatev verjetno izkazana, ni pa verjetno izkazano, da bi bil z njeno izdajo dosežen namen zavarovanja, tj. zagotovitev kasnejše izvršbe ali da bi bila potrebna začasna ureditev razmerja, ker bi bila sicer uveljavitev terjatve precej otežena ali da bi nastala težko nadomestljiva škoda.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da v izpodbijanem sklepu ni pretehtana okoliščina o zatrjevani nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode v povezavi s trditvijo o grozečem izbrisu toženca iz sodnega registra in posledično njegovem prenehanju. Trditve o teku postopka za izbris toženca iz sodnega registra v povezavi s tožnikovimi navedbami o tem, kakšen pomen ima neposredna posest spornih nepremičnin za opravljanje njegove dejavnosti, in o višini že obstoječe denarne terjatve do toženca, ki izvira iz istega posla, so narekovale vsebinsko presojo o obstoju težko nadomestljive škode, ne pa pavšalno sklicevanje na obstoj tožnikove lastninske pravice (ki glede na zemljiškoknjižno stanje ni sporna in pritožnik utemeljeno opozarja, da je vsebina zahtevka drugačna) in na pomanjkanje podrobnejših navedb o grozeči škodi. Ker pa je bil zoper toženca 13. 6. 2013 začet stečajni postopek, ni potreben dokončen odgovor na pritožbene navedbe. Razveljavitev izpodbijanega sklepa je namreč potrebna že zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.

Po pravilih Zakona o finančnem poslovanju podjetij, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) je treba terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijaviti v stečajnem postopku (296. do 299. člen), pravdni postopek je od začetka stečajnega postopka do objave sklepa o preizkusu terjatev prekinjen (301. člen ZFPPIPP), pravni interes za nadaljevanje pravde pa je odvisen od tega, ali bo terjatev v stečajnem postopku priznana ali ne (300. do 311. člen ZFPPIPP). Pravne posledice začetka stečajnega postopka na začete postopke zavarovanja pa so urejene v 132. členu ZFPPIPP. Za primer, ko upnik v postopku zavarovanja do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se ta postopek z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP).

Ker je začetek stečajnega postopka dejstvo, ki vpliva na odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe ne glede na to, da je nastalo šele po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da bo glede na začeti stečajni postopek ravnalo v skladu z določbami ZFPPIPP (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom in z 239. členom ZIZ).

Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.