UPRS U 2103/2002

Ugovor tožeče stranke zoper nalog za plačilo sodne takse opr.št. ... z dne ... in zoper taksni opomin št.... z dne ... se zavrže.

Po izdaji sodbe na prvi stopnji in potem, ko je tožnica vložila pritožbo zoper sodbo, je naslovno sodišče tožnici vročilo nalog za plačilo sodne takse za sodbo v znesku 19 000,00 SIT in opomin za plačilo sodne takse za pritožbo v upravnem sporu, skupaj s takso za opomin, v skupnem znesku 47.500,00 SIT.

Tožnica je vložila ugovor zoper navedeni nalog in opomin. Navaja, da je prepričana, da je terjatev že prisilno izterjana in celo nekajkrat presežena. Sodišče je ravnalo pri izterjavi v nasprotju s 102. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ker dohodki tožnice ne dosegajo minimalne plače. Razen tega je terjatev nezakonita. Zato predlaga, da sodišče ugovoru ugodi in postopek v zvezi z izterjavo sodne takse ustavi.

Ugovor zoper nalog in opomin ni dovoljen.

Iz zbranih podatkov izhaja, da je tožnica ugovarjala izdanemu plačilnemu nalogu in opominu za plačilo sodnih taks, ni pa zahtevala izdajo odločbe o odmeri takse. Nalog za plačilo sodne takse in opomin sta bila izdana na podlagi 26. člena v zvezi s 4. členom Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 1/90-p.b., RS 14/91, 38/96, 20/98, 70/2000 - v nadaljevanju: ZST). Po 27. členu ZST je sodišče le na zahtevo stranke dolžno izdati odločbo o odmeri takse in zoper odločbo je dopustna posebna pritožba samo v primeru, ko se stranka ne more pritožiti o glavni stvari. Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. členu zakona, sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni pristojnemu davčnemu organu, naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi. Ko prejeme pristojni davčni urad sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso. Če taksni zavezanec v tem roku takse ne plača, se obe taksi prisilno izterjata in knjižita na račun prihodkov sodnih taks (prvi in drugi odstavek 29. člena). Iz navedenih določb ZST izhaja, da zoper nalog za plačilo sodne takse ni posebnega pravnega sredstva, tudi ne ugovora. To pomeni, da je vloženi ugovor zoper nalog in opomin za plačilo sodne takse na podlagi tretjega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 16. členom ZUS, nedovoljen. Zato je bilo treba odločiti tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Vsebinsko enako je odločilo s sklepom opr.št. Up 65/2001 z dne 25. 10. 2001 Vrhovno sodišče.