VSL sodba II Cp 428/2013
ECLI:SI:VSLJ:2013:II.CP.428.2013Področje: civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–5▾
Jedro povzetek sodišča
Ob tem ko je na posojilni pogodbi podpis toženca, je dokazno breme, da na pogodbi ni njegov podpis, na tožencu in ne na tožniku.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 50.000,00 EUR in mu povrniti 2.994,40 EUR pravdnih stroškov, oboje z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
2Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženec, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi toženec navaja, da je izpoved tožnikove žene neverodostojna in vzbuja dvom ali je bila ob podpisu pogodbe in izročitvi denarja prisotna. Priča in tožnik si prihajata v nasprotje. Napačno je stališče, da je dokazno breme glede nepristnosti podpisa na tožencu in z izvedencem ni bilo ugotovljeno, da je podpis toženca na posojilni pogodbi pristen. Napačen je tudi zaključek, da toženec ni dokazal, da je posojilo vrnil do dogovorjenega roka, saj posojila sploh ni prejel. Sodišče bi moralo tudi odločiti o stroških začasne zastopnice.
3Pritožba ni utemeljena.
4V izvedenih dokazih, zlasti posojilni pogodbi z dne 30. 11. 2007 je imelo sodišče prve stopnje dovolj podlage, da je ugotovilo, da je bila med pravdnima strankama sklenjena posojilna pogodba na podlagi katere je tožnik izročil tožencu 50.000,00 EUR, toženec pa se je zavezal posojilo vrniti do 1. 2. 2009. To ne izhaja samo iz posojilne pogodbe, temveč tudi izpovedi tožnika in njegove žene H, toženec pa nasprotnega dokaza ni predložil tako, da je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku. Z nasprotnimi pritožbenimi trditvami toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje v katero pritožbeno sodišče ne dvomi. Ob tem ko je na posojilni pogodbi podpis toženca, je dokazno breme, da na pogodbi ni njegov podpis na tožencu in ne na tožniku, kot neutemeljeno trdi toženec. Prav tako toženec z ničemer ni dokazal, da je vrnil prejeto posojilo. Zapadlost posojila 1. 2. 2009, izhaja iz same posojilne pogodbe. Stroški začasnega zastopanja niso predmet odločanja in bo o tem moralo sodišče prve stopnje še odločiti.
5Glede na navedeno je bilo pritožbo toženca zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 12. 9. 2013Nazaj na vrh ↑