VDSS sodba Psp 323/2012

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se ta točka glasi:

„III. O pogojih poklicne rehabilitacije bo po pravnomočnosti te sodbe odločeno s pogodbo.“

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca z dne 21. 12. 2009 in z dne 9. 7. 2009 (I. točka izreka); tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti od 7. 7. 2009 in mu priznalo pravico do poklicne rehabilitacije (II. točka izreka); tožencu naložilo, da ob pogojih poklicne rehabilitacije izda posebno odločbo v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe (III točka izreka); ter da mu je v roku 15 dni dolžan povrniti 544,68 EUR stroškov postopka (IV. točka izreka) in zavrnilo zahtevek tožnika, da se mu od 7. 7. 2009 dalje prizna pravica do invalidske pokojnine.

Zoper odločitev v III. točki izreka sodbe se pritožuje toženka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in v sodbi sodišča prve stopnje črta III. točko izreka ali pa III. točka izreka sodbe spremeni tako, da se ta glasi: „O pogojih poklicne rehabilitacije bo po pravnomočnosti te sodbe sklenjena ustrezna pogodba o poklicni rehabilitaciji.“ Meni, da izrek, da je toženka dolžna o pogojih poklicne rehabilitacije izdati posebno odločbo nima podlage v materialnem pravu, to je v določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99, s spremembami), ki pravico do poklicne rehabilitacije ureja v določbah od 80. do 90. člena. V 86. členu ZPIZ-1 je določeno, da se oblika oziroma način poklicne rehabilitacije, roki za nastop in trajanje poklicne rehabilitacije, natančnejši pogoji za usposabljanje zavarovanca za delo, pogoji ter roki za sklenitev pogodbe o zaposlitvi po končani poklicni rehabilitaciji določijo v pogodbi, ki jo sklenejo zavod, delodajalec ali zavod za zaposlovanje in zavarovanec. Ta pogodba se glede na 2. odstavek istega člena sklene, ko postane odločba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije dokončna. Tretji odstavek istega člena pa določa, da se s pogodbo iz prvega odstavka tega člena določijo tudi medsebojen pravice in obveznosti pogodbenih strank. ZPIZ-1 tako ne predvideva posebne odločbe tožene stranke temveč sklenitev ustrezne tripartitne pogodbe o poklicni rehabilitaciji.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo v katerem se strinja s predlogom tožene stranke glede spremembe, ki jo predlaga v pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče pri tem preizkusu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, v postopku ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa v izpodbijanem delu bilo napačno uporabljeno materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je v postopku, v skladu z določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 s spremembami), presojalo pravilnost in zakonitost izpodbijane dokončne odločbe toženca z dne 21. 12. 2009, s katero je bila pritožba zoper odločbo OE ... z dne 9. 7. 2009, s katero je toženka zavrnila zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja ker je menila, da pri tožniku ni invalidnosti, zavrnjena.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku prej navedeni odločbi odpravilo in tožnika razvrstilo v II. kategorijo invalidnosti od 7. 7. 2009 dalje in mu priznalo pravico do poklicne rehabilitacije. V zvezi s priznano pravico do poklicne rehabilitacije je v III. točki izreka tožencu naložilo, da izda posebno odločbo o pogojih poklicne rehabilitacije, v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.

Ko je zavarovancu priznana pravica do poklicne rehabilitacije mora biti sklenjena tristranska pogodba o poklicni rehabilitaciji. Navedeno pogodbo je treba skleniti zato, da se čim hitreje in pravočasno zagotovita poklicna rehabilitacija in delovno mesto za delovnega invalida na katerem bo delal po končani poklicni rehabilitaciji. Prvi in tretji odstavek 86. člena ZPIZ-1 določa obvezne sestavine pogodbe o poklicni rehabilitaciji (način, roki, pogoji usposabljanja, zaposlitev). Tudi ureditev medsebojnih pravic in obveznosti strank je obvezna sestavina pogodbe o poklicni rehabilitaciji. Vse navedeno kaže na to, da poklicni rehabilitaciji, potem ko je zavarovancu priznana sama pravica do poklicne rehabilitacije, ne odloča toženka več samostojno z odločbo, temveč se o tem sklepa tripartitna pogodba. Stranke tristranske pogodbe so toženec, zavarovanec in v odvisnosti od statusa zavarovanca, delodajalec oziroma zavod za zaposlovanje, ki v primeru brezposelnosti zavarovanca nadomešča delodajalca. Navedena pogodba se sklene, ko postane določba o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije izvršljiva, to je z dokončnostjo odločbe, izdane v upravnem postopku, v konkretnem primeru s pravnomočnostjo sodne odločitve o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije.

Glede na do sedaj povedano je sodišče prve stopnje napačno zavezalo toženca, da izda posebno odločbo glede pogojev poklicne rehabilitacije, saj je v zvezi s pogoji poklicne rehabilitacije, glede na določilo 86. člena ZPIZ-1, potrebno skleniti tristransko pogodbo.

Pritožbeno sodišče je iz navedenega razloga pritožbi toženca ugodilo in 3. točko izreka ustrezno spremenilo, kar je v skladu s 5. alineo 358. člena ZPP.