VSRS Sodba X Ips 109/2012

I. Revizija se zavrne.
II. Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Koper, Izpostave Lucija, št. DT 425-05-2P-42/2004 z dne 22. 5. 2009, s katero je prvostopenjski davčni organ (v ponovljenem postopku) revidentu odmeril za leto 2004 nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča za objekte na zemljišču parc. št. 10 k. o. ..., v znesku 23.590,41 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT-499-13-202/2009-9 z dne 31. 3. 2010, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pritrjuje odločitvi in razlogom, s katerimi sta davčna organa prve in druge stopnje utemeljila svoji odločbi, in sicer: da celotno zemljišče, ki v naravi predstavlja cesto – gokart stezo in zelenico, predstavlja neločljivo celoto, ki jo revident uporablja za opravljanje poslovne dejavnosti in jo je zato treba šteti za poslovno površino v skladu s 60. členom ZSZ/84 in 2. členom Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Piran (v nadaljevanju Odlok) in s tem za zazidano stavbno zemljišče v skladu z 218. in 218. b členom ZGO-1; da se zemljišče uporablja za športno rekreacijsko dejavnost, zato se po določbi 7. člena Odloka uvršča med stavbna zemljišča športno rekreacijskih stavb, objektov ali delov stavb in objektov ter njihovih pripadajočih delov in športno rekreacijske površine; da gokart steza, ki je v katastru in zemljiški knjigi vpisana kot cesta, vendar ne kot javno dobro, ni objekt gospodarske javne infrastrukture; da iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da ima zemljišče možnost priključitve na komunalno infrastrukturo in da zemljišče sodi v prvo cono, saj se nahaja na območju marine v Y. Na te razloge se sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Dodatno kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da gre za objekt gospodarske infrastrukture, in da revident ni zavezanec za plačilo nadomestila.

3Zoper prvostopenjsko sodbo je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz vseh treh točk drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V reviziji uveljavlja vse revizijske razloge. Navaja, da ima zemljišče parc. št. 10 k. o. ..., ki v naravi predstavlja cesto – gokart stezo in zelenico, v najemu. Vztraja pri tem, da je gokart steza javna infrastruktura, zelenica pa ni stavbno zemljišče, zato ni zavezanec za plačilo nadomestila. Ker je zemljišče namenjeno gradnji nogometnega stadiona, je tudi to razlog, da nadomestila ni treba plačati. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu, in sicer: ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče in je zato ni mogoče preizkusiti; in ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenega ugovora o nezakonitosti 7. člena Odloka. Meni, da je bilo v postopku materialno pravo napačno uporabljeno, s tem, ko je bila celotna površina zemljišča opredeljena kot poslovna površina. Navaja še, da je 14. člen Odloka nezakonit, ker je presegel zakonsko pooblastilo s tem, ko določa, da se nadomestilo plačuje ne glede na to, ali je zemljišče v uporabi. Ponavlja tožbene navedbe o tem, da je zemljišče vsem dostopno in zato javno dobro, da zemljišče ni komunalno opremljeno, da za opravljanje dejavnosti ne uporablja celotnega zemljišča, in da zemljišče uporablja le od meseca maja do meseca avgusta. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

4Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

K I. točki:

5Revizija ni utemeljena.

6Revizija je dovoljena na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavanem primeru je ta pogoj izpolnjen, saj je z izpodbijanim aktom revidentu naloženo v plačilo 23.590,41 EUR.

7Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8Kot izhaja iz predloženih upravnih spisov, je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da ima revident v najemu zemljišče parc. št. 10 k. o. ... v skupni izmeri 15543 m2, ki je v času odmere po podatkih zemljiškega katastra predstavljalo cesto v izmeri 4108 m2 in zelenico v izmeri 11435 m2. Ugotovljeno je, da cesta v naravi predstavlja gokart stezo, zelenica pa površine ob tej stezi. Na zelenici so naprave, potrebne za obratovanje gokart steze (reflektorji, opazovalni stolp, ob stezi varovalna zaščita iz gum), zato steza in zelenica predstavljata celoto. Ugotovljeno je tudi, da revident zemljišče uporablja v poslovne namene, in sicer za šport in rekreacijo, da ima zemljišče možnost priključka na komunalno infrastrukturo in da se nahaja v območju marine v A.

9Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je Vrhovno sodišče, glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1, vezano, saj ga v revizijskem postopku ni mogoče izpodbijati, je v tej zadevi sporno predvsem vprašanje, ali se v tem postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (za leto 2004), za zemljišči, ki sta opredeljeni kot cesta (v naravi gokart steza) in zelenica, štejeta za zazidano stavbno zemljišče.

10V obravnavani zadevi temelji odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na določbah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 18/84, 32/85 in 33/89, v nadaljevanju ZSZ/84), Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. l. RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ/97), Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 102/2004, v nadaljevanju ZGO-1) in Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Piran (Uradne objave Primorske novice, št. 48/2003 in 10/2004, v nadaljevanju Odlok).

11Po 5. točki prvega odstavka 179. člena ZUreP-1 je prenehal veljati ZSZ/97, razen prve alineje 56. člena v delu, ki se nanaša na nadomestilo. Na podlagi te določbe ZSZ/97 je ostala v veljavi ureditev plačevanja nadomestila kot izhaja iz VI. poglavja ZSZ/84. To ureditev dopolnjujejo 180. člen ZUreP-1, ki določa, da se nadomestilo odmerja samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov, določbe 218. do 218. b člena ZGO-1, ki med drugim natančneje opredeljujejo stavbna zemljišča (zazidana in nezazidana), za katera se lahko nadomestilo odmeri in določbe 218. c, 218. č in 218. d člen ZGO-1, ki določajo uskladitev podatkov za odmero nadomestila in uskladitev predpisov, ki so namenjeni za pridobivanje podatkov za odmero nadomestila.

12Glede na določbo 58. člena ZSZ/84 se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo, med drugim za območje mest in naselij mestnega značaja, območje pa določi občina. V obravnavani zadevi gre za nepremičnino, ki se nahaja ob marini v A., kar med strankami ni sporno. To območje pa je občina s 3. členom Odloka določila kot I. območje stavbnih zemljišč, za katera se plačuje nadomestilo.

13Kot že navedeno v 5. točki te obrazložitve, pa zazidana stavbna zemljišča, za katera se plačuje nadomestilo, natančneje določajo drugi odstavek 218. in prva alineja prvega odstavka, ter drugi in tretji odstavek 218. b člena ZGO-1. Po citiranih določbah ZGO-1 se kot zazidana stavbna zemljišča štejejo zemljiške parcele ali njihovi deli – gradbene parcele, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katerakoli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega zakona določene kot gradbene parcele. Če pa gradbena parcela z odločbo še ni določena, se kot zazidano stavbno zemljišče šteje površina, na kateri stoji stavba oziroma gradbeni inženirski objekt, in del preostale površine zemljišča, ki se določi tako, da se od celotne površine odšteje površina stavbe, nato pa preostanek površine pomnoži s faktorjem 1,5. Tako dobljena površina se šteje za zazidano stavbno zemljišče, preostanek pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje tudi ostale v 218. in 218. b členu ZGO-1 določene pogoje. ZGO-1 nadalje v točkah 1.1., 1.2., 1.6. in 6.2. prvega odstavka 2. člena določa tudi pomen izrazov: stavba, gradbeni inženirski objekt, objekt gospodarske javne infrastrukture in gradbena parcela. Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti; gradbeni inženirski objekt pa je objekt, namenjen zadovoljevanju tistih človekovih materialnih in duhovnih potreb ter interesov, ki niso prebivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbah; objekt gospodarske javne infrastrukture je tisti gradbeni inženirski objekt, ki tvori omrežje, ki služi določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena ali tvori omrežje, ki je v javno korist; gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

14Glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje in določbe ZGO-1, se Vrhovno sodišče strinja s presojo sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da v obravnavani zadevi gokart steza in zelenica predstavljata prostorsko in funkcionalno povezano površino in s tem celoto, na kateri revident opravlja poslovno dejavnost športa in rekreacije. Zato je tudi po presoji Vrhovnega sodišča treba šteti, da gokart steza in zelenica skupaj tvorita en objekt za šport in rekreacijo in s tem en gradbeni inženirski objekt, ki zavzema celotno površino zemljiške parcele. Da gre v primeru objekta za šport in rekreacijo za en gradbeni inženirski objekt, izhaja tudi iz Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. RS, št. 4. 4. 2003, v nadaljevanju Uredba CC-SI), ki se glede na prvi odstavek 1. člena, kot obvezna uporablja tudi pri uporabi definicij stavb in gradbenih inženirskih objektov v veljavnih predpisih s področja graditve objektov in urejanja prostora. Ta v prilogi 1 med druge gradbene inženirske objekte uvršča tudi športna igrišča na prostem. Športno igrišče pa v obravnavani zadevi ne predstavlja le gokart steza, ampak tudi ostala površina zemljiške parcele, ki je namenjena uporabi te steze, in skupaj s stezo tvori funkcionalno celoto, ki omogoča izvedbo športno rekreativne dejavnosti. Obravnavani zelenica in gokart steza tako skupaj predstavljata en objekt za šport in rekreacijo in s tem en gradbeni inženirski objekt, ki se glede na določbe 218. in 218. b člena ZGO-1 uvršča med zazidana stavbna zemljišča.

15Glede na navedeno je pravilna presoja sodišča prve stopnje in obeh upravnih organov, da v obravnavani zadevi celotno zemljišče predstavlja zazidano stavbno zemljišče v skladu z 218. in 218. b členom ZGO-1. Revizijski ugovor zmotne uporabe materialnega prava, v smislu napačne pravne opredelitve zemljiške parcele kot zazidanega stavbnega zemljišča, pa glede na to ni utemeljen.

16Revizijski ugovori o tem, da naj bi gokart steza predstavljala objekt javne infrastrukture, ker naj bi bila dostopna vsem, da zemljišče ni komunalno opremljeno, da revident ni zavezanec za plačilo nadomestila, ker zemljišča ne uporablja celo leto in da 14. člen Odloka zato, ker določa obveznost plačila nadomestila tudi če zemljišče ni v uporabi, ni v skladu z zakonom, niso utemeljeni. Glede na v postopku ugotovljeno dejansko stanje v obravnavani zadevi je presoja sodišča prve stopnje, da gokart steza ni objekt javne infrastrukture in da ima zemljišče možnost priključitve na komunalno infrastrukturo, kar vpliva na samo višino nadomestila, pravilna. Pravilna in skladna s sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. odločba X Ips 1180/2004) je tudi presoja sodišča prve stopnje, da je zavezanec za plačilo nadomestila tisti, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe stavbe, objekta ali zemljišča, ne glede na to, ali nepremičnino uporablja, saj pravilno temelji na določbi 62. člena ZSZ/84. Ta določa, da mora nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča plačati neposredni uporabnik. Zato tudi ni utemeljen revizijski ugovor o neskladnosti 14. člena Odloka s citirano določbo ZSZ/84.

17Čeprav za odločitev v tej stvari niti ni pomembno, kot kaj se šteje zelenica, saj je v tem primeru zelenica sestavni del gradbenega inženirskega objekta in že zato zazidano stavbno zemljišče, se Vrhovno sodišče opredeljuje tudi do statusa zelenic kot samostojnih nepremičnin. Da se tudi zemljišče, ki je po podatkih zemljiškega katastra opredeljeno kot zelenica, uvršča med pozidana zemljišča, namreč določa Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Ur. l. RS, št. 9/2004), ki se v skladu z 218. d členom ZGO-1 uporablja kot predpis, ki ureja evidentiranje nepremičnin za namen pridobivanja podatkov za odmero nadomestila. Ta v prilogi 6 med pozidana zemljišča uvršča tudi posamezne večje zelenice v naselju, ki jih opredeljuje kot zemljišča pod parki, športnimi igrišči in drugimi objekti za šport in rekreacijo.

18Da bi bil obravnavani objekt objekt javne infrastrukture oziroma javno dobro, pa ne izhaja niti iz definicij takih objektov v točkah 1.5 in 1.6 prvega odstavka 2. člena ZGO-1, da bi šlo za take objekte pa revident ni predložil nobenih dokazov.

19Drugi revizijski ugovori zmotne uporabe materialnega prava kot tudi ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker naj sodba ne bi imela razlogov o odločilnih dejstvih, ki se nanašajo na odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, so v tem postopku, glede na to, da gre za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče, pravno nepomembni in zato neupoštevni.

20Prav tako je po vsebini neutemeljen tudi revizijski ugovor bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu, ker da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožbenega ugovora o nezakonitosti 7. člena Odloka. Revident je namreč nezakonitost 7. člena Odloka utemeljil s tem, da Odlok iz stavbnih zemljišč, za katera se plačuje nadomestilo, ni izvzel zemljišč, ki so namenjena za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. Zatrjeval je torej neskladje 7. člena Odloka z določbo tretjega odstavka 218. člena ZGO-1, ki določa, katera zemljišča se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča. V obravnavani zadevi, kjer je bilo nadomestilo pravilno odmerjeno od zazidanega stavbnega zemljišča, dejstvo, da se sodišče prve stopnje do tega tožbenega ugovora, ki se nanaša na nezazidana stavbna zemljišča, ni opredelilo, na zakonitost odločitve ni vplivalo. V skladu s prvim odstavkom 360. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 smiselno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, se je namreč sodišče dolžno opredeliti oziroma presoditi le tiste tožbene navedbe, ki so odločilnega pomena za zakonito in pravilno odločitev, če se do drugih ne opredeli, pa ne gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka.

21Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

22Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (165. v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).