VSL sklep I Cpg 229/2013

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:
„Ugovoru dolžnika se ugodi in se plačilni nalog Zg 229/2012 z dne 19.12.2012 spremeni tako, da znaša sodna taksa za pritožbeni postopek 33,00 EUR.“
II. V preostalem se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog Zg 229/2012 z dne 19. 12. 2012.

2Zoper sklep se je zaradi napačne uporabe materialnega prava pravočasno pritožil dolžnik. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3Pritožba je delno utemeljena.

4O pritožbi zoper sklep je na podlagi določbe 366.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (v zvezi s 7. alinejo drugega odstavka 366. člena ZPP) odločala sodnica posameznica. Predmet izpodbijanega sklepa je namreč odločitev o stroških postopka, ki ne presega 800,00 EUR.

5V tej zadevi je dolžnik zoper sklep sodišča prve stopnje Zg 229/2012-8 z dne 6. 12. 2012, s katerim je to zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep sodišča o zavarovanju denarne terjatve s predhodno odredbo ZG 229/2012 z dne 23. 11. 2012, vložil pritožbo. Sodišče prve stopnje je 19. 12. 2012 (red. št. 10, list. št. 25 spisa) izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, v katerem je sodno takso odmerilo po tarifni številki 4031 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v znesku 100,00 EUR. Dolžnik je zoper plačilni nalog vložil ugovor iz razloga, ker je sodišče sodno takso nepravilno odmerilo, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom ugovor zavrnilo.

6Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, po uradni dolžnosti pa je pazilo tudi na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri preizkusu slednjega je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo napačni materialni predpis za odmero sodne takse.

7V tej zadevi je dolžnik vložil pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju. Tarifna številka 4031, po kateri je sodišče odmerilo sodno takso, določa sodno takso za postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je uporabo te tarifne številke utemeljilo z obrazložitvijo, da 4. poglavje taksne tarife ZST-1 določa višino takse za postopke po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, in da se vse takse v pododdelkih (4.0.1 za postopek na prvi stopnji, 4.0.2 za ugovorni postopek in 4.0.3 za pritožbeni postopek) nanašajo tako na postopek izvršbe kot tudi postopek zavarovanja. Ker zaradi nedoslednosti v zakonu ni izrecno navedeno, da se taksna tarifa 4031 nanaša tudi na postopek zavarovanja in bi bila vsaka drugačna interpretacija v nasprotju s smislom, ki ga zakon v konkretnem primeru zasleduje, je po mnenju sodišča prve stopnje to tarifno številko treba uporabiti tudi v primeru odmerjanja takse za pritožbo v postopku zavarovanja in torej tudi v tem pritožbenem postopku.

8Pritožba utemeljeno opozarja, da pri uporabi taksne tarife sodišče ne sme odločati z uporabo analogije. Za področje javnih dajatev, med katere sodijo tudi sodne takse, velja načelo zakonitosti (147. člen Ustave RS), zato analogna uporaba taksne tarife ne pride v poštev. Res se sicer 4. poglavje taksne tarife ZST-1 nanaša na postopke izvršbe in postopke zavarovanja, vendar dejstvo, zaradi katerega se odmeri taksa v tej zadevi, v tem poglavju ni izrecno predvideno, povedano drugače, postopek o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju ni posebej taksiran, kot tudi ni določeno, da je pritožba takse prosta. Pritožbeno stališče, da se taksa ne plača, če ni v zakonu in taksni tarifi določeno (dolžnik se sklicuje na 9. točko 2. člena ZST-1), zato ni pravilno. ZST-1 namreč v 3. točki istega člena določa, da se v postopku izvršbe in zavarovanja takse plačujejo, kot izjemo pa izrecno določa le za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij oziroma v zvezi z delom.

9ZST-1 v 8. členu določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. ZIZ kot temeljni procesni zakon za postopek zavarovanja, ki v 239. členu določa, da se določbe o izvršbi smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem zakonu drugače določeno, v prvem odstavku 29.b člena ZIZ plačilo sodne takse določa kot procesno predpostavko.

10Zato je po mnenju višjega sodišča v postopku pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju v skladu s točko f) Opombe 4 (k 4. poglavju taksne tarife), ki določa, da je v izvršilnem postopku potrebno plačati tudi takse iz 3. dela Taksne tarife, pri katerih je to posebej določeno, treba uporabiti 3. del taksne tarife, v katerem je določena taksa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste.

11V tej zadevi je zato treba takso odmeriti po tarifni številki 30010 v višini 33,00 EUR.

12Ker se je dolžnik v pritožbi zavzemal, da v predmetnem pritožbenem postopku taksne obveznosti sploh ni, je višje sodišče pritožbi delno ugodilo. Izpodbijani sklep je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je plačilni nalog z dne 19. 12. 2012 spremenilo ter določilo novo višino sodne takse v znesku 33,00 EUR (smiselna uporaba določbe tretjega odstavka 34.a člena ZST-1). V skladu z navedeno zakonsko določbo in novo višino sodne takse bo moralo prvostopenjsko sodišče po prejemu tega sklepa dolžniku izdati in skupaj s sklepom vročiti še nov nalog za plačilo sodne takse.