VSL sklep IV Cp 1227/2013

I. Pritožbi zoper sklep se deloma ugodi in se sklep v II. točki spremeni tako, da se glasi: “Prepoved iz I. točke velja tri (3) mesece.“.

II. V preostalem delu se pritožba zoper sklep z dne 5. 9. 2013 zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi zoper dopolnilni sklep se ugodi in se dopolnilni sklep razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

IV. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 6. 9. 2012 sklenilo, da se nasprotnemu udeležencu prepove: vstopati v prostore stanovanjske hiše na naslovu ..., v katerih živi predlagateljica, razen v garažo, zadrževati se na zemljišču, ki pripada tej stanovanjski hiši, na parc. št. 1866/9 in 1866/12, obe k.o. X, razen v obsegu, nujno potrebnem za vstop v garažo in izstop iz nje, približevati se predlagateljici na manj kot 20 m, navezovati stike, komunicirati in vzpostavljati srečanja s predlagateljico (točka I), s tem, da prepoved velja šest mesecev (točka II), in da ugovor ali pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep ne zadržita njegove izvršitve (točka III), ter da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka IV). Z dopolnilnim sklepom je prvo sodišče zavrnilo zahtevek nasprotnega udeleženca, da mu je predlagateljica za izključno uporabo stanovanja dolžna plačevati mesečno nadomestilo v višini 300,00 EUR, do pravnomočnosti tega sklepa zapadle obroke v roku petnajstih dni, ostale pa do vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2Nasprotni udeleženec vlaga zoper sklepa pritožbi iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbah navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je med udeležencema ob srečanjih prihajalo do nasilja. Prvo sodišče je ugotovilo, da je odnos med strankama vzajemno netoleranten in konflikten, ker je nerešeno vprašanje skupnega premoženja, prvo sodišče pa ni pojasnilo, na podlagi katerih dejstev in dokazov je ugotovilo, da je predlagateljica ogrožena. Predlagateljica vlaga neutemeljene kazenske ovadbe, nasprotni udeleženec pa nikoli ni bil obsojen v kazenskem postopku. Nasprotni udeleženec se je izselil iz skupnega bivališča zaradi nevzdržne situacije, predlagateljica pa vodi predmetni postopek, da bi nasprotnemu udeležencu preprečila uporabo hiše. Vsi dokazi, ki jih predlaga predlagateljica so posledica njenih lastnih navedb, kar izhaja tudi iz zapisnikov CSD. Priče bi lahko potrdile, da se domnevni dogodek 5. 3. 2012 ni zgodil, sodišče teh dokazov ni izvedlo, hkrati pa je navedlo, da nasprotni udeleženec ni zadostil dokaznemu bremenu. Sklep v zvezi z dogodkom z dne 5. 3. 2012 nima obrazložitve, saj se prvo sodišče do navedenega dogodka ni opredelilo. Predlagateljica je potrdila, da od aprila 2012 ni več konfliktov, prvo sodišče pa ugotavlja, da gre za relativen mir oziroma trenutno zatišje, sodišče pa ne more odločati na podlagi domnev. Prvo sodišče je odločilo v sklepu, ko je šestmesečni rok že potekel, saj je bil predlog vložen 19. 4. 2012, sklep pa je bil izdan 6. 9. 2012, nasprotnemu udeležencu pa vročen 15. 11. 2012. Rok šestih mesecev se lahko določi le, ko gre za visoko ogroženost. Predlagateljica v tem postopku želi doseči začasno ureditev premoženjskih razmerij, kar pa ni namen postopka po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (2). Z dopolnilnim sklepom je prvo sodišče zahtevek nasprotnega udeleženca za plačilo uporabnine za stanovanje zavrnilo, sklep pa v tem delu ni obrazložen in nima razlogov. S tem je storjena absolutna bistvena kršitev pravil postopka in poseženo v pravico nasprotnega udeleženca do enakega sodnega varstva, kot ga določa 22. člen Ustave RS. Dolžnost sodišča je, da svojo odločitev obrazloži, da jo lahko stranka s pritožbo izpodbija in navaja nasprotne razloge. Ker sodba nima razlogov, je bila nasprotnemu udeležencu kršena tudi ustavna pravica iz 25. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe.

3Pritožba zoper sklep je deloma utemeljena, pritožba zoper dopolnilni sklep je utemeljena.

4ZPND varuje družinskega člana proti drugemu družinskemu članu tudi v primerih psihičnega nasilja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroča strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost in druge duševne stiske. Prav takšno nasilje pa je bilo ugotovljeno s strani nasprotnega udeleženca, ki je v stanovanjskih prostorih, kjer prebiva predlagateljice z nasilnim vedenjem, zmerjanjem, žaljivkami, grožnjami povzročal predlagateljici duševne stiske, zaradi česar je bila predlagateljica vznemirjena, prestrašena, ponižana in v strahu pred nasprotnim udeležencem. Takšna ravnanja nasprotnega udeleženca niso dopustna, čeprav so lahko tudi posledica neurejenih premoženjskopravnih razmerij, v katerih ima določeno vlogo (soprispevek) tudi predlagateljica. Nasprotni udeleženec mora svoja pravna upravičenja uveljavljati v okviru pravno veljavnih postopkov, enako pa velja tudi za predlagateljico.

5ZPND ni namenjen varstvu predlagateljice v okviru nerešenih premoženjskopravnih razmerij med nekdanjima zakoncema, vendar je predlagateljica uspela dokazati nedopustna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki so se kontinuirano odvijala od jeseni 2011 do vložitve predloga (3), zato tudi pomanjkljiva obrazložitev sklepa sodišča prve stopnje, ki se ni opredelilo do konkretnega dogodka z dne 5.3.2012, ni vplivala na pravilnost odločitve, kakor tudi ne na pravočasnost podaje predloga, glede na obseg prepovedi in ukrepov, kot izhajajo iz odločitve prvega sodišča, ob dejstvu, da se je nasprotni udeleženec iz skupnega bivališča jeseni 2011 prostovoljno izselil.

6V postopkih po ZPND velja nižji standard materialne pravice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, nujnosti hitrega postopka in ker je ukrep začasen (4), kar pa ne pomeni, da sodišče ni dolžno izvesti predlaganih dokazov udeležencev. Ali povedano drugače, sodišče mora izvesti tiste dokaze, na podlagi katerih bo ob upoštevanju nižjega standarda materialne resnice, možno dokazno oceniti (ne)utemeljenost predolga po ZPND. Kljub pomanjkljivemu dokaznemu postopku in vsebinsko skromni obrazložitvi, pa je kljub temu moč pritrditi prvemu sodišču, da je tožnica dokazala obstoj psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca, tako z lastno izpovedbo, mnenjem in zapisnikom CSD in nenazadnje z nasiljem, ki ga je nasprotni udeleženec že izvajal zoper predlagateljico v preteklosti, kar dokazuje sklep Okrajnega sodišča v Črnomlju K 225/2007, kjer je bil nasprotni udeleženec zaradi nasilja že kazensko pravno obravnavan, obtožni predlog zoper nasprotnega udeleženca pa je bil s strani tožilstva umaknjen, ker je bila sklenjena poravnava.

7Sodišče časovno omeji trajanje ukrepov iz prvega odstavka 19. člena ZPND na največ šest mesecev. Glede na vse okoliščine konkretnega primera in stopnjo ogroženosti, ob nespornem dejstvu, da nasprotni udeleženec po vložitvi predloga ni več izvajal psihičnega nasilja nad predlagateljico, je rok šestih mesecev, kot ga je določilo sodišče prve stopnje neustrezen, zato je pritožbeno sodišče trajanje ukrepov skrajšalo na tri mesece. Rok je pričel teči z izdajo sodbe sodišča prve stopnje in ne z vložitvijo predloga kot to zmotno trdi pritožba.

8Sodišče prve stopnje je sklep z dne 5. 2. 2013 označilo kot dopolnilni sklep, v obrazložitvi sklepa pa se sklicuje na določbe ZPP, ki določajo pogoje za izdajo dopolnilne sodbe oziroma dopolnilnega sklepa. Sodišče prve stopnje ni izdalo popravnega sklepa (5), zato bi moralo v dopolnilnem sklepu obrazložiti razloge, zaradi katerih je zavrnilo zahtevek predlagatelja za plačilo uporabnine. Sodišče prve stopnje se v dopolnilnem sklepu ne more sklicevati na obrazložitev iz sklepa z dne 6. 9. 2012. Navedene nepravilnosti pritožbeno sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, moralo pa jo je upoštevati, ker pritožba nanjo posebej opozarja in hkrati navaja, da je bila nasprotnemu udeležencu na tak način kršena pravica do pritožbe, ker dopolnilni sklep ni obrazložen in je zato podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je nasprotni udeleženec v pritožbi zoper sklep posebej navedel, da prvo sodišče v sklepu ni odločilo o zahtevku nasprotnega udeleženca, in da je zato obrazložitev v tem delu brezpredmetna (6), v pritožbi zoper dopolnilni sklep pa, da se vsebinsko ne more opredeliti do zavrnitve njegovega zahtevka, ker dopolnilni sklep o tem nima razlogov. Pritožbeno sodišče zato ni moglo samo odločiti o utemeljenosti zahtevka nasprotnega udeleženca, saj bi mu na ta način odvzelo pravico do pravnega sredstva.

9Pritožba zoper dopolnilni sklep je utemeljena, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in dopolnilni sklep razveljavilo ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, pritožbi zoper sklep pa je deloma ugodilo in v utemeljenem delu sklep spremenilo, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

10Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ZPND.

(3) Predlog je bil vložen 19. 4. 2012.

(4) Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 742/2011.

(5) Čeprav je morda prišlo do očitne pisne pomote pri zapisu izreka sklepa, kjer je v izreku odločitve po pomoti izpadel zapis, da je zavrnjen zahtevek nasprotnega udeleženca, kar sicer izhaja iz obrazložitve sklepa.

(6) In da jo posledično tudi ni moč vsebinsko izpodbijati s pritožbo.