VSL sklep II Cp 1210/2013

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da se na pravdo za ugotovitev, da nepremičnina, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot posamezni del št. 907 v stavbi št. 4459 k.o. X spada v skupno premoženje, napoti predlagatelja.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo nepravdni postopek (točka I. izreka), nasprotno udeleženko napotilo na pravdo, da zoper predlagatelja S. J. vloži ugotovitev, da nepremičnina, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot posamezni del št. 907 v stavbi št. 4459 k.o. X, ne spada v skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke iz naslova skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze (točka II. izreka). Rok za vložitev tožbe je določilo na 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa in stranki poučilo, da bo, če v tem roku ne bo vložena ustrezna tožba, nadaljevalo nepravdni postopek ne glede na zahtevke, glede katerih je napotilo na pravdo.

2Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila nasprotna udeleženka in navedla, da ne more biti na pot pravde napotena ona, ki naj zahteva ugotovitev negativnega dejstva in sicer da nepremično premoženje ne spada v skupno premoženje. Glede na to, da je v zvezi s tem stanovanjem v zemljiški knjigi do celote vpisana nasprotna udeleženka, zatrjuje, da je to premoženje izključno njeno in da gre za njeno posebno premoženje.

3V odgovoru na pritožbo je predlagatelj navedel, da je bilo stanovanje kupljeno 8 let pred razpadom zakonske skupnosti strank in ne more biti posebno premoženje nasprotne udeleženke, ki ni predložila niti enega dokaza za potrditev svojih navedb. Predlagateljeve navedbe in trditve pa izvirajo iz zakonske domneve, poleg tega pa je predložil tudi potrdilo, kdaj je pridobil državljanstvo, saj v času nakupa nepremičnine še ni bil državljan Republike Slovenije in zaradi tega je bilo stanovanje formalno vknjiženo le na nasprotno udeleženko.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je glede na vsebino pritožbe štelo, da nasprotna udeleženka izpodbija le odločitev o tem, koga se napoti na pot pravde in da prekinitvi postopka ne nasprotuje.

6V skladu s tretjim odstavkom 118. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sodišče napoti na pravdo po določbah 9. in 10. člena ZNP udeležence nepravdnega postopka, če med njimi obstoji spor o predmetu delitve oziroma o velikosti njihovih deležev. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZNP sodišče napoti na pravdo tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno.

7Sodišče prve stopnje je pravico nasprotne udeleženke, ki jo je napotilo na pravdo, štelo za manj verjetno, ker naj bi predlagatelj s predloženimi listinami z večjo verjetnostjo izkazal, da je stanovanje skupno premoženje predlagatelja in nasprotne udeleženke, kljub dejstvu, da je nasprotna udeleženka v zemljiško knjigo vpisana pri sporni nepremičnini kot lastnica do celote. Sodišče prve stopnje je pri tem izhajalo iz domneve iz drugega odstavka 51. člena ZZZDR in kot relevantno štelo dejstvo, da je bila nepremičnina kupljena v času trajanja zakonske zveze, verjelo pa je tudi predlagatelju, da je nasprotna udeleženka vpisana kot lastnica le zato, ker on takrat še ni imel slovenskega državljanstva. Tako stališče pa je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso, ki poudarja, da mora sodišče natančno presoditi verjetnost lastninskega upravičenja in pri tem paziti, da ne bo tisti, ki ima izkazano verjetnejšo pravico, dokazoval obstoja te pravice. Pri tem se upošteva lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi in se na pravdo napoti tistega zakonca, katerega lastninska pravica v zemljiški knjigi ni vpisana (VSC sklep Cp 1479/2007 z dne 7. 5. 2008, VSK sklep I Cp 1093/2002, VSK sklep I Cp 1032/2004, podobno VSL sklep II Cp 1285/2009 z dne 8. 7. 2009).

8Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi nasprotne udeleženke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako kot v izreku tega sklepa (tretji odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).