UPRS sodba I U 641/2012

I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Z izpodbijano odločbo št. 602-696/2010-3 z dne 4. 12. 2011 je Občina Brežice, Občinska uprava odločila, da se odločba št. 602-696/2010-1 z dne 8. 7. 2011 odpravi, da se vlagateljici (tožnici) določi polno plačilo vrtca za otroka A.A., ki je bila vključena v vrtec do dne 31. 8. 2011, ter B.B., ki je vključen v vrtec (1. in 2. točka izreka); da se polno plačilo uveljavi za A.A. od 1. 1. 2011 do izpisa otroka iz vrtca dne 31. 8. 2011, ter za B.B. od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 (2. točka izreka); da razliko med višino plačila za program vrtca, ki jo je vlagateljica plačevala od 1. 1. 2011 do izdaje te odločbe ter višino plačila za program vrtca, ki se vlagateljici določi s to odločbo, opravi Vrtec C. tako, da razliko upošteva pri izdaji računa - položnice za storitve do 30. 6. 2012.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bila tožnici na podlagi njene dne 15. 11. 2010 oddane vloge za znižano plačilo vrtca, dne 31. 1. 2011 izdana odločba o višini znižanega plačila za program vrtca za leto 2011 s katero je bila uvrščena v 1. plačilni razred za plačilo programa vrtca za A.A., za B.B. pa je bila plačila oproščena. Po tem, ko je Osnovna šola C. Občini Brežice posredovala podatek, da bo A.A. z dnem 31. 8. 2011 izpisana iz vrtca zaradi vstopa v osnovno šolo, je prvostopenjski organ pričel s postopkom za izdajo nove odločbe po uradni dolžnosti. Ob tem je tudi preveril vlogo in njej priložene podatke ter ugotovil, da tožnica v vlogi z dne 15. 11. 2010 ni navedla vseh potrebnih podatkov. Po tem je bila dne 8. 7. 2011 izdana odločba, v kateri je bilo ugotovljeno, da tožnica v vlogi z dne 15. 11. 2010 ni navedla vseh potrebnih podatkov, pomembnih za odločitev o uvrstitvi otroka v plačilni razred in tožnici določeno polno plačilo cene vrtca za oba otroka. Tožnica je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki ji je Župan Občine Brežice kot drugostopenjski organ ugodil, odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. Odločba, izdana v ponovljenem postopku, je predmet tega spora. Prvostopenjski organ nadalje navaja, da je bila tožnica v letu 2009 v delovnem razmerju vseh 12 mesecev, prav tako je bil vseh 12 mesecev v letu 2009 zaposlen njen zakonec Č.Č., in sicer sta bila oba zaposlena v družbi D. d.o.o. Tožnica je v svoji vlogi navedla, da družina oz. družinski člani ne razpolagajo z nikakršnim premoženjem in izjavila, da so podatki, navedeni v vlogi, resnični, točni in popolni, za kar je prevzela materialno in kazensko odgovornost ter dovolila, da upravni organ podatke, navedene v izjavi, preveri pri pristojnih organih. Upravni organ je ob preverjanju resničnosti, točnosti in popolnosti podatkov po uradni dolžnosti ugotovil, da je bil Č.Č. tedaj lastnik motornega kolesa Yamaha FRJ 1300, iz podatkov sodnega registra pa je ugotovil, da je tožničin partner družbenik gospodarske družbe D. d.o.o. od dne 23. 6. 1998, ter da ima v navedeni družbi poslovne deleže v vrednosti 33.383,33 EUR ter 16.691,67 EUR. S poslovnim deležem v vrednosti 33.383,33 EUR je razpolagal že na dan 31. 1. 2008, medtem ko datuma vpisa solastniškega deleža v višini 16.691,67 EUR glede na razpoložljivo dokumentacijo ni mogoče ugotoviti. Tožnica je sicer tekom postopka predložila pogodbi o neodplačani odsvojitvi poslovnega deleža v višini 16.691,67 EUR, vendar ni mogoče povsem jasno razbrati, kdaj je bil poslovni delež dejansko vpisan v uradne evidence. Ker je bilo tako ugotovljeno, da tožnica v vlogi ni navedla resničnih podatkov o lastništvu vozila in o kapitalskih deležih, je v vlogi izkazala neresnične podatke. Nato se sklicuje na Pravilnik o plačilih staršev za program vrtca (v nadaljevanju Pravilnik), in sicer na 9. člen, ki določa, da se premoženje družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave staršev, ki jo morajo izpolniti na obrazcu, ki je priloga tega pravilnika. V primeru, če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, lahko začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec po uradni dolžnosti in izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila (drugi odstavek 24. člena Pravilnika). Po navedenem se tožnici določi polno plačilo vrtca za A.A. od 1. 1. 2011 do izpisa otroka iz vrtca, to je do dne 31. 8. 2011, ter za B.B.,za celotno obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011.

Tožeča stranka je zoper navedeno odločbo vložila pritožbo, ki jo je Župan Občine Brežice (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo št. 602-696/2010 z dne 29. 6. 2011 (pravilno 25. 3. 2012) zavrnil. Drugostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe navaja, da je sicer ugotovil določene nekonsistentnosti v prvostopenjski odločbi, ki se kažejo v pomotnem zapisu posameznih datumov, vendar ocenjuje, da gre le za redakcijske napake, ki na samo odločitev v zadevi niso imele bistvenega vpliva.

Tožničine pritožbene navedbe, da je spregledala podarjen delež v družbi D. d.o.o., ki ga je tast podaril možu avgusta 2010 zaradi odhoda v pokoj, zavrne, saj ni dvoma, da je tožničin zakonski partner že pred tem razpolagal s poslovnim deležem v omenjeni družbi v višini 33.383,33 EUR, ki ni bil naveden v vlogi za znižano plačilo vrtca. Tudi, če bi tožnica pri oddaji vloge spregledala podarjeni poslovni delež, bi morala navesti vsaj poslovni delež v višini 33.383,33 EUR, s katerim je družina razpolagala vsaj od 31. 1. 2008, vendar tega ni storila. Prav tako ni dvoma, da je vlagateljičin zakonski partner na dan oddaje vloge razpolagal tudi s solastniškim deležem v družbi višini 16.691,67 EUR, saj je bila pogodba o prenosu tega deleža v korist vlagateljičinega moža sklenjena 4. 8. 2010, kar je več kot tri mesece pred oddajo vloge. Kot neutemeljene zavrne tudi pritožbene navedbe, da v času oddaje vloge družina ni razpolagala z nobenim motornim vozilom.

Glede pritožbenih ugovorov o določitvi plačila vrtca poudari, da je prvostopenjski organ polno plačilo vrtca za A.A. določil za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 8. 2011, ko je bila izpisana iz vrtca, za B.B. pa za celotno obdobje, ko je bil vpisan v vrtec (od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011). Pri določitvi polnega plačila vrtca zaradi predložitve neresničnih podatkov se, skladno z določili Pravilnika, namreč ne upoštevata ne znižanje plačila vrtca ne oprostitev plačila vrtca, temveč se določi izključno polno plačilo. Tožnica je s podpisom vloge izjavila, da so podatki, navedeni v vlogi, resnični, točni in popolni, za kar prevzema materialno in kazensko odgovornost ter dovoljuje, da organ preveri podatke, navedene v izjavi, kar kaže, da se je zavedala teže in posledic svojih izjav, danih v vlogi za znižano plačilo vrtca. Ob tem se sklicuje na drugi odstavek 24. člena Pravilnika, Prvostopenjski organ je dne 21. 11. 2011 izdal sklep o dovolitvi obnove postopka in s tem ustvaril pogoje za izdajo nove odločbe skladno z navedenimi določili Pravilnika.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija z obširno laično tožbo. V njej najprej opozarja na datum 29. 9. 2011, ki je kot datum izdaje naveden na drugostopenjski odločbi, ki jo je sama prejela dne 30. 3. 2011, in nato podaja kronološki pregled poteka dogodkov. Navaja, da je Občina Brežice v zadevi odločala večkrat, vse odločbe pa so bile same s sabo in v povezavi z drugimi odločbami v nasprotju. Navaja tudi svoje mnenje glede (uradnih) oseb, ki so v postopku odločale. Meni, da se izpodbijane odločbe, ki posega v pravice tožeče stranke ne da preizkusiti, saj sta si izrek in obrazložitev v nasprotju in se med sabo izključujeta. Tudi vsebina izreka je nekonsistentna in nedoločna.

Poudarja, da ni ničesar namenoma zamolčala in da je podatke o premoženjskem stanju (o vseh družinskih članih njene družine) podala v dobri veri in z vsemi podatki, ki jih je imela na voljo in razpolago v času oddaje vloge. Opisuje svoj pogled na materialno stanje svoje družine, ki je obrtniška družina in se že drugo generacijo preživlja z sečnjo lesa in njegovo prodajo ter je celotna širša družina odvisna od tega podjetja, kjer tudi vsi delajo. Meni tudi, da vrednost motornega kolesa ne more imeti bistvenega vpliva na odločitev. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povračilo stroškov.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in obširen odgovor, v katerem najprej navaja, da je v odpravku drugostopenjske odločbe z dne 25. 3. 2012, ki je bil vročen tožnici, pomotoma naveden datum 29. 9. 2011. Nadalje prereka tožbene navedbe in zavrača očitke glede uradne osebe, ki je sodelovala v postopku, in ugotavlja, da je bila zagotovljena instančnost postopka in tudi varovane pravice in integriteta tožnice kot stranke v postopku. Pri tem se sklicuje na Zakon o splošnem upravnem postopku, in sicer na prvi odstavek 233. člena. Nato odgovarja na ugovore glede navedbe višine premoženja v vlogi z dne 15. 11. 2011. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, med strankama v obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica 12. 11. 2010 vložila vlogo za znižano plačilo vrtca in da ji je bila na tej podlagi tudi izdana odločba. Sporno med strankama je, ali je pravilna odločitev, da ji je bilo v obnovljenem postopku, z v tem sporu izpodbijano odločbo, določeno polno plačilo vrtca za otroka A.A. od 1. 1. 2011 do izpisa otroka iz vrtca dne 31. 8. 2011, ter za B.B. od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011.

Glede na 3. člen Pravilnika lahko starši uveljavljajo znižano plačilo programa, ki se določi po predpisani lestvici. Po drugem odstavku 9. člena Pravilnika lahko občinski organ pravilnost izjave staršev, ki jo morajo izpolniti ob uveljavljanju znižanega plačila za vrtec, preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih oz. jo ugotavlja na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov. Po drugem odstavku 24. člena Pravilnika lahko pristojni organ v primeru, ko ugotovi neresničnost podatkov, začne z obnovo postopka določitve plačila za vrtec in po uradni dolžnosti izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila. Po oceni sodišča gre za ugotovljeno neresničnost podatkov tudi v primeru njihovega zamolčanja, ko torej vlagatelj določenih obveznih podatkov ne navede oz. jih zamolči.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica v vlogi za znižano plačilo vrtca za leto 2011 z dne 12. 11. 2010 navedla, da niti ona niti družinski člani nimajo premoženja (VII. točka vloge). Ker pa je bilo tekom kasnejšega preverjana navedb v vlogi iz podatkov, pridobljenih iz sodnega registra ugotovljeno, da je partner tožnice Č.Č. od dne 23. 6. 1998 družbenik v gospodarski družbi D. d.o.o. ter da ima v navedeni družbi od 31. 1. 2008 poslovni delež v vrednosti 33.383,33 EUR in je torej z njim razpolagal že na dan, ko je tožnica vlogo vložila, je po presoji sodišča pravilna odločitev, da je prvostopenjski organ, skladno s 24. členom Pravilnika postopek določitve cene vrtca obnovil. Vlagatelj vloge za znižano plačilo vrtca je dolžan v vlogi navesti vse relevantne podatke o vsem svojem premoženju in premoženju družinskih članov, saj pristojni organ sicer, glede na 24. člen Pravilnika lahko izda novo odločbo, s katero določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje od določitve plačila. Prav to pa se je zgodilo v obravnavanem primeru, ko je pristojni organ ugotovil, da so podatki, navedeni v vlogi tožnice, neresnični. Glede na vse navedeno in glede na to, da tudi ni sporno, da je imel partner tožnice v času oddaje vloge poslovni delež v družbi D. d.o.o., je odločitev prvostopenjskega organa, da tožnici glede na določbo 24. člena Pravilnika določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje določitve plačila, pravilna in utemeljena.

V zvezi s ugovori tožnice, da ni ničesar namenoma zamolčala in da je podatke o premoženjskem stanju (o vseh družinskih članih njene družine) podala v dobri veri, sodišče pripominja, da je v tem primeru relevantno zgolj dejstvo, da je bilo v postopku ugotovljeno, da podatki, ki jih je tožnica, ob izrecnem opozorilu na materialno (in tudi kazensko) odgovornost, v svoji vlogi navedla, niso resnični.

V ostalem se sodišče strinja z razlogi, ki so za odločitev navedeni v prvostopenjski odločbi, in z razlogi, s katerimi je dopolnil odločitev in jih je v zvezi s pritožbenimi ugovori v obrazložitvi svoje odločbe navajal drugostopenjski organ, ter se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja, tudi sklicuje, sladno s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločbe pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Ker sodišče tudi ni našlo kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.