VSRS Sklep II DoR 13/2013

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in je dedičem po pok. J. Š. naložilo, da morajo s tožnikoma skleniti prodajno pogodbo za kmetijski zemljišči parc. št. 496/2 in 499/2 k.o. ... in izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo za prepis lastninske pravice na tožnika. Odločilo je, da imata tožnika kot kmeta mejaša po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) predkupno pravico najvišjega vrstnega reda in da dejstvo, da med njunimi zemljišči in zemljišči, ki so predmet prodaje, teče potok, ni ovira za dosego ciljev, ki jih zasleduje ZKZ, torej zaokroženost kmetijskih površin.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Kot bistveno izpostavlja vprašanje, ali sta parceli, ki ju deli vodotok, ki ima samostojno zemljiškoknjižno parcelo in predstavlja javno dobro, mejni parceli v smislu ZKZ.

4Predlog ni utemeljen.

5Vrhovno sodišče je 5. 4. 2012 sprejelo načelno pravno mnenje (Pravna mnenja 1/2012, str. 17), v katerem je zavzelo stališče, da je s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba (v smislu zavezovalnega pravnega posla) sklenjena pod odložnim pogojem odobritve. V obrazložitvi je posebej opozorilo, da po sedanji pravni ureditvi pristojna upravna enota ne izdaja le potrdila o tem, da je bil postopek objave ponudbe pravilno izpeljan (kot je bilo to po prejšnji pravni ureditvi v 27. členu ZKZ/79), ampak je soglasje pristojne upravne enote dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla, ki ga sodišče ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju. Z iztekom roka za sprejem ponudbe je torej sklenjenih toliko zavezovalnih pravnih poslov za prodajo ponujenega kmetijskega zemljišča, kolikor predkupnih upravičencev je pravočasno sprejelo objavljeno ponudbo s predpisano vsebino, vsi pa pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojnega upravnega organa. O vprašanju, ki ga izpostavlja tožena stranka kot pomembnega, ne bi smelo odločati sodišče (česar pa tožena stranka v predlogu ne izpostavlja kot pravno pomembno), saj je to v pristojnosti upravne enote, ki bo odločala o odobritvi. Kot je že večkrat opozorilo Vrhovno sodišče, se bo vpis v zemljiški knjigi na podlagi izpodbijane sodbe kljub že izstavljenemu zemljiškoknjižnemu dovolilu lahko opravil šele, če bo pristojna upravna enota pravni posel iz izpodbijane sodbe odobrila (glej na primer odločbo II Ips 369/2010).

6Vrhovno sodišče je tako ugotovilo, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo.