VSL sklep I Cp 3489/2012

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predmetni nepravdni postopek prekinilo do odločitve o primarnem tožbenem zahtevku v pravdnem postopku, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. I P 1014/2012.

2Predlagateljica v pravočasni pritožbi navedeni sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da ga pritožbeno sodišče spremeni tako, da predlog nasprotne udeleženke za prekinitev nepravdnega postopka zavrne. Navaja, da morajo za obstoj spora o višini lastninskih deležev na solastnini zaradi vlaganj v nepremičnino obstajati utemeljeni razlogi za vsaj verjeten uspeh takega zahtevka. V tožbenem zahtevku v pravdi I P 1014/2012 Okrožnega sodišča v Ljubljani pa utemeljenost iz tožbenih trditev sploh ne izhaja in gre za nesklepčnost tožbe. Za povečanje lastninskega deleža na solastni nepremičnini zaradi vlaganj v nepremičnino bi moral med solastniki obstajati poseben dogovor, da bodo imela gradbena ali ostala investicijska vlaganja v nepremičnino enega solastnika za posledico spremembo solastniških deležev sorazmerno z vrednostjo vlaganj. Ker takega dogovora med solastnicama ni bilo oziroma ga nasprotna udeleženka v pravdi niti ne zatrjuje, ni pravne podlage za spremembo solastniških deležev, zato je prekinitev nepravdnega postopka nezakonita. Navaja še, da skuša nasprotna udeleženka z vložitvijo tožbe le za čim dalj časa odložiti odločitev sodišča v delitvenem postopku ter tako zavleči izročitev obravnavane nepremičnine predlagateljici kot solastnici, kar počne že vsaj od leta 2002 dalje z vlaganjem tožb in zavlačevanjem v postopkih, sprenevedanjem in zavajanjem sodišča.

3Nasprotna udeleženka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5ZNP določa, da sodišče o delitvi stvari odloča, če med udeleženci postopka ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev, sicer pa prekine postopek in jih napoti, da v določenem roku sprožijo postopek za rešitev tega vprašanja v smislu določb o reševanju predhodnih vprašanj (drugi in tretji odstavek 118. člena v zvezi z 9. in 10. členom ZNP).

6Predlagateljica je v predmetnem nepravdnem postopku za razdružitev solastne nepremičnine, parc. št. 6/5, k. o. X, navajala, da je solastnica navedene nepremičnine do 11/14, nasprotna udeleženka pa do 3/14, kar izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska. Nasprotna udeleženka je trdila, da je zaradi nujno potrebnih vlaganj v nepremičnino upravičena do višjega solastninskega deleža in je na tej podlagi vložila tudi tožbo pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (I P 1014/2012) na ugotovitev višjega solastniškega deleža. Glede na to, da predlagateljica nasprotni udeleženki ne priznava višjega lastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet delitve, kar izhaja tako iz njenih navedb v tem postopku kot iz odgovora na tožbo v pravdnem postopku, je jasno, da med njima obstoji spor o velikosti lastninskih deležev, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo.

7Pritožbene navedbe, da je tožba v pravdi I P 1014/2012 nesklepčna, glede na zgoraj obrazloženo niso pravno odločilne. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 118. člena ZNP namreč sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora (konkretno vlaganja v nepremičnino) za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka. Odločitev o tožbenem zahtevku v zadevi I P 1014/2012 predstavlja predhodno vprašanje tega postopka, o katerem nepravdno sodišče ne more samo odločiti, saj bi s tem prekoračilo svoje pristojnosti in prejudiciralo odločitev pravdnega sodišča. Osnovni namen nepravdnega postopka je namreč ureditev določenega pravnega razmerja, pri katerem med strankami ni spora, reševanje sporov pa je prepuščeno pravdnemu postopku. Na podlagi navedenega so nerelevantne tudi pritožbene navedbe o zavlačevanju, saj, tudi če so te trditve resnične, nepravdno sodišče nima možnosti za drugačno odločitev.

8Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče pri uradnem preizkusu iz 350. člena ZPP ni zasledilo preostalih kršitev, na katere je pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).